Lep dan se obeta in ponedeljkova skupina hiti s kombijem proti Gorenjski. V Sevnici ni megle, zato pa jo je na poti proti Ljubljani in še naprej veliko in preveč. Ampak na desni se nekaj svetlika: Storžič je - v vsej svoji lepoti. Tudi Škofja Loka se je že otresla meglenega plašča in nad njo nas vabi Lubnik. Ampak najprej je treba najti parkirišče in kavarno.
Potem pa počasi v hrib mimo gradu. V senci je trava bela od slane, na obzorju pa so beli vrhovi gora.
Vincarje - kako lepa dolina s hišo na ravno pravem mestu. Malo po gozdu navzdol in že je treba strmo navzgor med kamni in koreninami proti vasi Gabrovo.
Sonce prijetno greje, pot se razširi, pa zopet zoži, se vije po ravnem in zopet navkreber.
Dve uri imamo na razpolago do doma na vrhu 1025 metrov visokega Lubnika. Če smo hodili kaj dlje, smo pač več uživali. Srečujemo pohodnike, ki se že vračajo, nekaj jih rine tudi za nami.
Na vrhu pa: krasen razgled: Sljeme na Hrvaškem, Velika planina, Krvavec, Storžič, Stol, Triglav..., na jugu Snežnik, proti Ljubljani pa doline, polne stepene smetane.
Malicamo, se nastavljamo sončnim žarkom, klepetamo z ostalimi planinci, ki pridno prihajajo na vrh. Potem pa je treba v dolino, v meglo in vsakdanjost.
Več fotografij:
Video:
Spletne strani:
Ni komentarjev:
Objavite komentar