Hladno in megleno jutro, ko se Ponedeljkova skupina z dvema avtomobiloma odpravlja na pot proti Šentrupertu. V lokalu pri cerkvi iz 15. stoletja, ki je ena največjih gotskih cerkev v Sloveniji, se ob odlični kavi dokončno zbudimo, potem pa začnemo pešačiti.
Najprej mimo kozolca - lepotca, ki sicer ne spada v muzej na prostem Dežela kozolcev, je pa še posebno lep, ker je v naravnem okolju. Cesta nas vodi do Drage, kjer pri ribogojnici zavijemo na stezo po gozdu.
Lepo se dvigamo, pot se razširi, na koncu pa spet zoži in po dobri uri smo v Nebesih.
No, ne čisto pravih: pri lepo urejeni izletniški kmetiji,
od katere je z nadmorske višine 602 metra lep razgled na Šentrupert z okolico. Mize in klopi kar vabijo k malici in pošteno se okrepčamo,
Foto: Vinko Šeško.
potem pa še fotografiramo na vzletišču za jadralne padalce. Do sedaj smo se držali markacij in oznak Steklasove poti, naprej pa jo uberemo v dolino malo po svoje: na levi pustimo Viher s cerkvijo, uživamo med vinogradi, zidanicami in vikendicami,
občudujemo jesenske barve vinske trte,
bahate vrtnice in veliko drugih rož ... In že smo v dolini pri avtomobilih. Čeprav je bilo nekaj težav s ključi enega od avtomobilov, smo preživeli lepo jesensko dopoldne s prijetnim druženjem.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar