Ob sedmih se člani Ponedeljkove skupine spravimo v dva avtomobila in odbrzimo proti Bojniku. Megla, sonce, spet megla pri Telčah,
na Bojniku pa nas spet pozdravi sonce in kačja slina, ob potici in piškotih pa še čaj in kava. Pa še nismo zadovoljni: zahoče se nam Malkovca, kjer je več vinogradov in si obetamo lepe jesenske barve. Megla nam jih je skrila. Kljub temu parkiramo pred Vinskim dvorom Deu
in se spustimo v Pavlo vas. Ob poti in na oknih hiš je dovolj cvetja in zelenja, kar nam olepša pot. Tudi skupina koz in kozel z ogromnimi rogovi so nam v veselje.
Malo se pomudimo pri cerkvi svetega Jakoba: njena arhitektura je iz 17., oltarji iz 18. in 19. stoletja.
Še se spuščamo, potem pa med zidanicami spet vzpenjamo proti Malkovcu.
V kleti Malus nam gospodar ponudi portugalko, ki se nam res prileže. Megla nam še vedno zastira razglede,
zato se vrnemo na Bojnik - na sonce.
Avtor zgornjega posnetka: Vinko Šeško.
Z Vinkom obhodiva Stari Bojnik, po katerem so se kar razlile bleščeče barve, pokukava pa tudi proti Slančjemu Vrhu. Ostali izberejo malo krajšo pot, vsi skupaj pa se zberemo pred zidanico v kraljestvu Slavice in Toneta.
Tu je postrežba za pet zvezdic: pečeni piščanci, mlinci, zelje, krompirjeva solata, tri vrste vina, ob kavi jabolčni ter skutin zavitek, pa še Stankini dve vrsti potice. Res dostojno smo proslavili Martinovo in se komaj utrgali od mize, ko je začelo rahlo rositi. Tako je bilo to krasno dopoldne še dodatno blagoslovljeno.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar