Lovrenc in Lokavec - 12. 10. 2016

Študijski krožek Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica ima res veliko število članic in članov: 22 se nas zbere ob osmih na običajnem zbirališču - parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica). Mentor Vinko na kratko razloži današnji program in že brzimo s petimi avtomobili proti Bregu, potem pa naprej na Okroglice in Lovrenc (Sveti Lovrenc na Gori). 

Parkiramo ob cesti in hitimo s posnetki cerkve, ker sonce in megle vsak trenutek ustvarjajo drugačne slike. 

Ko se napotimo proti Lokavcu v občini Laško, opazimo na križu nenavaden prizor: Kristus je padel s križa. Na desni v strmini se košati grm gloga z bogastvom rdečih plodov, družbo pa mu delajo resni sivi brini. 

Mi pa navzdol, nekateri kar po travniku, na katerem je slana posrebrila rastje. 

Odpira se nam čudovit pogled na Veliko Kozje, na desni kam dlje pa nam meglice zapirajo pogled. 

Neverjetno veliko jablan in hrušk je v tej zavetni dolini severozahodno od Lovrenca in bogato je drevje obrodilo. Na hiši z obilico rož piše Lokavec 36, gospodarska poslopja, stroji in igrače pa dajo slutiti, da je kmetija uspešna in ima bodočnost. 

Navsezadnje se na pašnikih nad njimi pase kar številna čreda govedi in konjev. Na strehi kozolca pa je iz opek izoblikovan od daleč viden napis IHS, simbol, ki ponazarja prve tri črke grškega zapisa imena Jezus (ΙHΣOYΣ). Ob tem se nekateri začnemo spraševati, kaj pa pomeni napis INRI na večini križev. Na spletu ni težko najti razlage: tak napis naj bi nabili na Kristusov križ ob križanju in je latinska okrajšava, ki pomeni Jezus iz Nazareta, kralj Judov (Jesus Nazarenus Rex Judaeorum). 

Ob njivi z repo in mimo travnikov se začnemo vzpenjati proti domačiji Dežan. 

Slikovito obnovljena hiša ob robu gozda z veliko cvetja je to, od nje pa se nam nudijo krasni razgledi proti severu vse do Pohorja. Pridemo na markirano bližnjico proti Lovrencu, mi pa krenemo na desno po precej strmem in blatnem kolovozu proti Petelinjem grebenu. 

Tu ostrmimo nad lepoto hiške, ki jo je obnovil Pavle za svojo ženo, zase in prijatelje. Vsak detajl je domišljen, usklajen z drugimi, priča o bogastvu lesa gozdov iz okolice, predvsem pa o čutu snovalcev in oblikovalcev za funkcionalno in lepo. 

Čaka nas prava pojedina v obliki enolončnice iz zelenjave, kaše in različnih vrst mesa, tudi divjačine, vse pa poplaknemo s tekočimi dobrotami. 

Ob ogledu hiše in preže, klepetu o nastanku poslopij, ljudeh, ki so včasih tu živeli, čas vse prehitro mine. Ob toplo zakurjeni peči, fotografskih albumih in spominih se povrnemo v stare čase in razmišljamo o potrebi ohranjanja tradicij. 

Foto: Vinko Šeško.

Še kava, skupinska slika, slovo od gostitelja in vrnemo se v sedanjost. Po strmi gozdni cesti se vzpnemo do križišča, kjer dosežemo markirano pot z Velikega Kozja na Lovrenc. 

Ob klopci se zazremo v dolino Save, na desni je Loka pri Zidanem Mostu, proti levi Vrhovo, bliže na levi Zavrate. 

Proti Lovrencu vodi v glavnem ozka steza po grebenu nad strmimi pobočji. Ob njej je veliko rese, slikovitih listov ciklam z nekaj cvetovi, zanimivo oblikovanih dreves ... 

Na Lovrencu pa nas čaka presenečenje: cvetovi encijana ali Clusijevega svišča. Očitna se jim zdi, da je že čas za pomlad. Postojimo na točki z močno energijo ob cerkvi Svetega Lovrenca na Gori, ki ima vklesano letnico 1709. 

Oziramo se proti Lisci, potem pa spustimo do avtomobilov, kjer nas čaka sprejemni odbor bika, krav in telet. Bilo je to doživetij polno dopoldne.

Več posnetkov

Video: