Osem članov in članic Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica že na poti proti Beli krajini spremlja sonce. Pri Badovincu kar brez potnega lista, ki ga je tu sicer skupaj z vozniškim dovoljenjem mogoče dobiti za pot naprej, stopimo na ozemlje Bele krajine. Prej pa se s kavico še dezinficiramo, za karapampuli - znano zeliščno žganje, je še prezgodaj.
Skozi Metliko se odpeljemo do Vinomerskih steljnikov, ki se že kažejo v jesenskih barvah. Stikamo za gobami in res najdemo štorovke in slikovite mušnice.
Temnorjavo praprot in svetle breze pa krasi še trta in razraščena rdeča vinika. Na jug pelje pot v Metliko, na sever je označen Krašnji Vrh.
Ta pot nas premami in krenemo med brezami, po travniku, mimo Bečke jame in Lisičjih lukenj. Veliko je označenih izvirov: Curka, Zdenc, Okno.
Ob poti dišijo ciklame in se ponujajo gobe - nekatere bi bile gotovo užitne le enkrat. Na križišču ni markacije in mi krenemo v hrib, morali bi pa levo. Markacije je našel samo Vinko.
Pridemo na čistino z lepimi razgledi, potem pa pot nadaljujemo po gozdu in med vinogradi. Na levi se oglaša ura v zvoniku cerkve v Slamni vasi, desno pa je vas Boldraž.
Mi pa se po končnem vzponu znajdemo v Radovici. Slavica nas okrepča s toplo kavo iz termoske, potem pa smo spet sposobni zaznavati svet okrog sebe.
Na eni strani vidimo Bojanjo vas, na drugi se odpira pogled na Vidošiče in cerkev Svete Ane, kjer smo že večkrat bili.
Sprehodimo se skozi vas mimo cerkve in hiš, od katerih je večina okrašena z lepim cvetjem. Pokličemo Vinka, ki je na markirani poti pod vasjo, in skupaj se dobimo pri igrišču nad čistilno napravo zunaj vasi. Malica se res prileže.
Ker se Krašnji Vrh dviga še kar daleč nad nami, se odločimo, da se vrnemo k avtomobiloma.
Tokrat po uradni markirani poti, ki jo krasi predvsem veliko gob.
Steljniki se nam zdaj pokažejo v soncu in dobre volje se poslovimo od belokranjskih lepot.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar