Ob osmih se nas na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica) zbere 14 članov in članic študijskega krožka Spoznavanje naravnih vrednot v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica.
S štirimi avtomobili se odpeljemo proti Brestanici, dve članici pa se nam pridružita v starem delu Sevnice.
V Brestanici parkiramo pri spomeniku in pri železniški postaji, potem pa se odpravimo proti predoru od nekdanje ozkotirne železnice za prevoz premoga iz rudnika Senovo do železnice. Prvi vlak je po njej peljal leta 1921, uradni tehnični prevzem pa je bil leta 1925. Leta 1992 so zaradi postopnega zapiranja rudnika začasno ustavili promet po tej železnici. Posamezniki in nekatera društva so se zelo trudili, da bi železnico ohranili v turistične namene, vendar jim ni uspelo. Občina Krško je odkupila parcele na celotni trasi in lani ter letos usposobila okrog štiri kilometre dolgo kolesarsko stezo med Brestanico in Senovim, ki je namenjena tudi pohodnikom. Najprej hodimo skozi skoraj 522 metrov dolgi predor, ki je v glavnem vklesan v živo skalo, tu in tam je nekaj betona. Pri gasilskem domu pridemo spet na zrak, pa ne za dolgo: tu je še 55 metrov dolg predor, katerega stene so betonirane. Oba predora sta osvetljena in asfaltirana.
Irena nas zdaj popelje preko potoka in v hrib do lepo obnovljene kolonije starejših in novejših hiš.
Občudujemo vrtove in se igramo z muckami, ki se nam pridružijo na cesti.
Kmalu se priključimo cesti skozi Stolovnik proti ribnikom Mačkovci. Megle se dvigujejo in skozi oblake kuka bledo sonce.
Že smo pri prvem ribniku, ki ga pokrivajo že odcveteli rumeni lokvanji, ob njem pa najdemo tudi zanimivo drevo, poraslo z gobami. Spomnim se časov, ko so na ribnikih gojili lokvanje in, kako so fantje ob veslanju z najetim čolnom skrivoma utrgali kakšen cvet in ga podarili izvoljenki.
Foto: Vojko Dvojmoč.
Pri gostišču Dular malo zlorabimo igrala, opazimo tudi urejeno parkirišče za avtodome, streči pa začnejo tu šele ob dvanajstih. 
Sprehodimo se ob ribnikih, prepričani smo, da se v njih ne bomo kopali, niti lovili rib, hišnih ljubljenčkov pa tudi nimamo s sabo.
Pri gojitvenih ribnikih je prava zelena aleja, tudi sicer je okolica lepo pokošena, klopce so urejene in vse vabi k tihemu uživanju v naravi. Mi smo kljub vsemu tako glasni, da z velikega ribnika preženemo race, na drugem se pa ne dajo motiti.
Vrnemo se h gostišču, kjer se malo okrepimo in pokramljamo ter napravimo skupinske slike.
Ribniki so nastali na območju nekdanjih grajskih in trapistovskih ribnikov. Vodstvo Ribiške družine (RD) Brestanica-Krško se je leta 1961 odločilo za nakup zemljišča, na katerem so s prostovoljnim delom ribičev zrasli trije ribniki s skupno površino 6,5 hektarjev. Uredili so dostop, nasipe, zaporne naprave in v dobrih pogojih začeli z vzrejo rib. Stavbišče z manjšo zgradbo se je kmalu začelo spreminjati v sodoben ribiški dom, ki je postal središče tamkajšnje gostinske in turistične dejavnosti. Od leta 1995 je v najemu družine Dular. RD ima tu okrog v lasti približno 9 ha gozda, 2 ha travnikov in 7 ha vodnih površin v obliki 4 ribnikov, namenjenih vzreji rib za lastne potrebe in za športni ribolov. Ribe vzgajajo sami, pridelali so lastni zarod krapov in uspešno vzredili nekaj sto tisoč mladic podusti za vlaganje v Savo. Ribiči lahko uživajo v lovu na krapa (leta 2012 so ulovili 22 kg težkega), amurja, tolstolobika (tudi ta je lahko težak več kot 20 kg), rdečeoko, rdečeperko, linja, babuško in druge vrste rib. Cena dnevne ribolovne dovolilnice – 10 evrov za eno palico (+ 5 za drugo) in ribolov po načelu ujemi in spusti. Gotovo je že kdo pokusil krapa. Če ga nekaj časa ne namakamo v čisti vodi, ima mastno meso izrazit okus in vonj po blatu. Pozimi se te ribe zarije v blato na dnu ribnika. Zanimivo je tudi, da krap lahko doseže težo celo 40 kilogramov in živi do sto let.
Da se ne bi vračali po isti poti, se začnemo dvigati po gozdu in v bolj strnjeno naseljenem delu Razteza z zanimanjem opazujemo trpeči izraz Kristusa na križu. Desno se odpirajo doline in hribi in zagledamo tudi cerkev Svetega Duha na Gorici pri Raztezu. Tam blizu se je rodil znani pater Simon Ašič.
Spuščamo se v Armeško, nad nami je v strmini nekaj vinogradov in cerkev Svetega križa. Na levi strani pod cesto pa spet gledamo ribnike Mačkovci. Pridružimo se cesti, ki pripelje iz Lokovskega grabna in pomeni krajšo pot iz Brestanice na veliki Kamen in v Koprivnico kot je tista preko Senovega. Je pa verjetno še vedno malo samotna, sploh ponoči in zlahka si lahko predstavljamo, kako je bilo včasih pri srcu kmetom, ki so se vračali s sejma in imeli pri sebi "volovski kup" - torej kar veliko denarja. Baje so jih večkrat napadli roparji. ki so bili znani, doma tu blizu, vendar se jim nihče ni upal postaviti po robu. Enkrat pa se je zgodilo, da se je po Lokovskem grabnu že v temi vračal tudi brestaniški župnik, ki je imel v Koprivnici praznično mašo in se mu je pri nabirki nabrala kar veliko denarja. Roparji so ga napadli in mu vzeli ves ta denar. Župnik je naslednjo nedeljo pri pridigi omenil ta dogodek, povedal, da napadalce pozna, in obljubil, da ne bo posledic, če se denar pojavi ob določenem času na določenem mestu. Sicer!? Denar so roparji res vrnili, nihče pa ni vedel, če jih je župnik res prepoznal.
Čudim se, da je včasih znana gostilna Mirt zaprta. Malo se povzpnemo
Čudim se, da je včasih znana gostilna Mirt zaprta. Malo se povzpnemo
in že zagledamo pred sabo značilno sliko Brestanice z baziliko in elektrarno. Prehitro se odločimo za zavijanje v levo, prehod na glavno cesto je mogoč šele po ulici tik nad njo, na glavno križišče pa tako ne moremo, ker gradijo krožišče.
Utrujeni od dolge hoje po asfaltu posedimo v hostelu Kozmus, kjer nas pride pozdravit tudi Primož, streže pa nam njegova žena. Ta nam prijazno pokaže sobe - prenočijo lahko do 50 gostov, ki imajo na voljo dvo- in več posteljne sobe, skupne tuše s stranišči in priročno kuhinjo v vsakem nadstropju. Vse je svetlo, čisto, lepo urejeno - ravno menjujejo luči. Borutu s pesmijo voščimo za rojstni dan, on pa nas počasti s pijačo. Skozi stari trg se sprehodimo z grenkobo, ker vidimo, kako je opustel. Malo bolj zaživi zadnjo soboto v juniju, ko tu priredijo Petrov sejem.
Takrat je živahno tudi okoli sramotilnega stebra - prangerja.
Priklicali smo sonce in dobre volje se vračamo domov.
Pripravila: Sonja Kostevc.
Video:
Še Sonjina navodila za povratek:
Odgovor Ribiške družine Brestanica-Krško glede nastanka ribnikov in njihovega prezimovanja – 8. 11. 2017
Spoštovani!
Zahvaljujemo se vam za spodbudne besede o počutju na naših ribnikih in se hkrati oproščamo za pozen odgovor.
Z ribniki upravlja Ribiška družina Brestanica-Krško, ki je v lanskem letu praznovala 70 letnico obstoja. Ribniki se nahajajo na zemljišču v velikosti cca 17 ha v lasti ribiške družine, od tega znaša površina ribnikov cca 4 ha. Gre za 3 ribnike, ki tvorijo gospodarski del in zgornji 4. ribnik, ki je namenjen vodni rezervi.
Spodnji (ribnik štev. 1) in ribnik št. 3 sta namenjena vzreji rib za vlaganje v Savo in lovni ribnik ter odprodajo viškov. Srednji ribnik (štev. 2) je komercialne narave in namenjen za ribolov tako članov kot turistični ribolov. V ostalih ribnikih ribolov ni dovoljen.
Ribiška družina ima v lasti tudi ribiški dom, ki pa ga že vrsto let oddaja priznanemu gostincu Dular Bogdanu. Sama družina pa razpolaga z urejenimi sobami nad gostinskim delom in upravnimi prostori.
Ribniki (osrednji in gornji) so nastali pod lastništvom patrov trapistov, ki so jih uporabljali za vzrejo rib za lastne potrebe. O tem priča tudi najdba lesenih propustov ob priliki izgradnje novih nasipov in zapornih naprav za sedanjo obliko in velikost ribnikov. V osnovi je sedanja podoba ribnikov nastala s prostovoljnim delom zagnanih članov naše družine. V času onesnažene Save so ribniki predstavljali temelj za ohranitev družine. Po osamosvojitvi so bili opravljeni vsi postopki za verificiranje lastništva.
Ribniki so urejeni tako, da nekoliko zmanjšajo poplavno ogroženost dolvodno in imajo urejene visokovodne prelive.
Izvajanje ribolova je stalno kontrolirano v času obratovanja ribnikov od vključno aprila do oktobra. Čuvaj in prostovoljci ob tem skrbijo za red in urejenost okolja, organizirane pa so tudi redne čistilne akcije.
Ribniki imajo naprave za kontroliran izpust, ki je potreben zaradi kolobarjenja pri vzreji rib. Tako se periodično izlovi in sprazni posamezni ribnik, ribe prestavijo v drugi ribnik ali vložijo v Savo, izpraznjeni ribnik pa prezimi. Spomladi se površina ribnika posuje z apnom, da se uniči zajedalce in morebitne povzročitelje bolezni, nato se napolni z vodo in počaka na vložek: bodisi zaroda rib ali rib večje velikosti za nadaljnjo vzrejo. Velja povedati, da so vsi procesi načrtovani in kontrolirani s strani pristojnih inšpekcij.
V upanju, da smo podali uporabne informacije, vas lepo pozdravljamo in si želimo tudi nadaljne obiske v našem okolju.
RD Brestanica-Krško
Predsednik Aleš Buršič in tajnik Sandi Strupeh
Spoštovani!
Zahvaljujemo se vam za spodbudne besede o počutju na naših ribnikih in se hkrati oproščamo za pozen odgovor.
Z ribniki upravlja Ribiška družina Brestanica-Krško, ki je v lanskem letu praznovala 70 letnico obstoja. Ribniki se nahajajo na zemljišču v velikosti cca 17 ha v lasti ribiške družine, od tega znaša površina ribnikov cca 4 ha. Gre za 3 ribnike, ki tvorijo gospodarski del in zgornji 4. ribnik, ki je namenjen vodni rezervi.
Spodnji (ribnik štev. 1) in ribnik št. 3 sta namenjena vzreji rib za vlaganje v Savo in lovni ribnik ter odprodajo viškov. Srednji ribnik (štev. 2) je komercialne narave in namenjen za ribolov tako članov kot turistični ribolov. V ostalih ribnikih ribolov ni dovoljen.
Ribiška družina ima v lasti tudi ribiški dom, ki pa ga že vrsto let oddaja priznanemu gostincu Dular Bogdanu. Sama družina pa razpolaga z urejenimi sobami nad gostinskim delom in upravnimi prostori.
Ribniki (osrednji in gornji) so nastali pod lastništvom patrov trapistov, ki so jih uporabljali za vzrejo rib za lastne potrebe. O tem priča tudi najdba lesenih propustov ob priliki izgradnje novih nasipov in zapornih naprav za sedanjo obliko in velikost ribnikov. V osnovi je sedanja podoba ribnikov nastala s prostovoljnim delom zagnanih članov naše družine. V času onesnažene Save so ribniki predstavljali temelj za ohranitev družine. Po osamosvojitvi so bili opravljeni vsi postopki za verificiranje lastništva.
Ribniki so urejeni tako, da nekoliko zmanjšajo poplavno ogroženost dolvodno in imajo urejene visokovodne prelive.
Izvajanje ribolova je stalno kontrolirano v času obratovanja ribnikov od vključno aprila do oktobra. Čuvaj in prostovoljci ob tem skrbijo za red in urejenost okolja, organizirane pa so tudi redne čistilne akcije.
Ribniki imajo naprave za kontroliran izpust, ki je potreben zaradi kolobarjenja pri vzreji rib. Tako se periodično izlovi in sprazni posamezni ribnik, ribe prestavijo v drugi ribnik ali vložijo v Savo, izpraznjeni ribnik pa prezimi. Spomladi se površina ribnika posuje z apnom, da se uniči zajedalce in morebitne povzročitelje bolezni, nato se napolni z vodo in počaka na vložek: bodisi zaroda rib ali rib večje velikosti za nadaljnjo vzrejo. Velja povedati, da so vsi procesi načrtovani in kontrolirani s strani pristojnih inšpekcij.
V upanju, da smo podali uporabne informacije, vas lepo pozdravljamo in si želimo tudi nadaljne obiske v našem okolju.
RD Brestanica-Krško
Predsednik Aleš Buršič in tajnik Sandi Strupeh
Ni komentarjev:
Objavite komentar