7. 09. 21

Dunaj, pa ne avstrijski - 6. 9. 2021

Ob osmih se nas na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) zbere pet od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica na prvi pohod v novi sezoni. Z avtomobilom se zapeljemo v Brestanico, kjer parkiramo na parkirišču Železniške postaje Brestanica, pred Gostilno Pečnik pričakujemo gnečo zaradi gradnje krožišča. Zastoji so pri tem res veliki: kolone iz smeri Sevnice in Krškega, iz Brestanice pa po celem mostu preko Save. 



Mi ga prečkamo peš in na terasi Gostilne Pečnik spijemo kavico z razgledom na Grad Brestanica.



Med delovnimi stroji in pred vrsto vozil smuknemo preko ceste in se po gozdni poti začnemo vzpenjati. Savska dolina ostaja za nami. Pot nas potem vodi po dolini, ki se počasi dviga, trava je rosna, ob poti pa nas vabijo hladne zrele robide. S svojimi trni nas hočejo včasih obdržati kar za svoje. Na levo se nadaljuje manj shojena pot, 


s katere se nam odpre pogled v dolino. Je pa v pravi smeri, saj pridemo direktno na Gradišče, na "zdravilne poljane". Ta hrib naj bi bil naseljen od pradavnine do pozne antike in celo v zgodnjem srednjeveškem obdobju. Nekateri z izurjenimi očmi še prepoznajo sledi obzidij, ljudsko izročilo pa govori o skritem zlatem teletu, talilnici, kovnici, svetlikajoči se nočni svetlobi, rudniku pod bližnjo Cerkvijo svetega Lovrenca na Gori ... 


Kraj ima močne energijske točke, ki so jih potrdili radiestezisti, Zavod Svibna pa jih je označil s sedmimi kamni, na katerih so narisane stare pismenke - rune. Blagodejno vplivajo na različne organe, vendar je treba prisluhniti svojemu telesu in ne pretiravati z zadrževanjem na njih (pet do največ deset minut). 



Foto: Ljubo Motore.
Postanemo na vsaki od njih, potem pa se zadržimo še na spirali, ki je namenjena hvaležnosti in delitvi vsega dobrega z okoljem. Kot v naravi vse kroži, naj kroži tudi pridobljena energija na teh poljanah.


Najdemo tudi bukev z vrezanim znakom revije Pavliha, ki je v letih 1982, 1983 sem za hec pripeljal skupino turistov, češ, da gredo na izlet na Dunaj brez depozita.




Ko pridemo iz gozda, smo na Dunaju z okrog 40 prebivalci in večinoma obnovljenimi hišami pod vinogradi, ki kažejo bogato letino. 


Na poti proti Gori z okoli sto prebivalci in svojo krajevno skupnostjo (včasih Sveti Lovrenc na Gori) se nam začnejo odpirati lepi razgledi vse do Sevnice. 


Senco za malico najdemo za Cerkvijo svetega Lovrenca, ki ima romansko zasnovo, oltar iz 17. stoletja, večkrat so jo prenavljali. 


V steno sta vzidana dva kamna iz rimskih časov: del nagrobnika in del oltarja, posvečenega Jupitru. Mimi se spomni svoje znanke Majde Levičarjeve, ki nas pride pozdravit in se izkaže za mojo nekdanjo učenko. 

Foto: Ljubo Motore.
Povabi nas v svojo zidanico, kjer nas z možem Tinetom obilno pogostita z dobrotami v trdem in tekočem stanju. 


Pa še lep razgled na Brežiško morje se nam odpre.


Na poti nazaj proti Dunaju pogledujemo tudi proti Hiši frankinje Kerin v Straži pri Krškem, pogled pa seže tudi Strmega Rebra in naselja Ženje.



Vračamo se delno po bolj shojeni poti in kaj hitro smo spet na izhodišču. Vtise je seveda treba ovrednotiti: to napravimo ob kozarcu piva na Blanci. Naslednjič pa na Bojnik!

Zakaj ime Dunaj? Eni pravijo, da je podjetni kmet šel na Dunaj in dobil nekaj privilegijev, drugi, da se je prazgodovinska trdnjava na tem mestu imenovala Dunum. Naj bo tako ali drugače, kljub temu, da je to Dunaj, nam gotovo ni bilo treba pustiti trebuhov zunaj.

Video:



Ni komentarjev: