Zbudim se ob moji običajni peti uri, se še malo obračam, potem pa tiho izmuznem v kopalnico in grem ven odtelovadit polovično "dozo" 1000 gibov. Pri izdatnem zajtrku pomagam kot dežurna, dogovorimo pa se tudi za današnji program.
Foto:Vinko Šeško.
Večina se poda do vrha planiških skakalnicah, se po stopnicah spusti v dolino in odide v Tamar. Naša štiriperesna deteljica pa se do vznožja skakalnic odpelje z avtomobilom in do tu krene v isto smer. 
Ob poti predvsem občudujemo drevesa, ki uspejo rasti na ogromnih skalah, pa tudi lično oblikovane klopce, ki so jih spretne roke dodale.
Ko pridemo iz gozda, zagledamo kočo,
z Mimi pa naju pritegne slap Nadiža in se malo potrudiva po strmi poti, da doživiva moč vode in rojstvo enega dela Save. Pri prijetni koči si privoščimo počitek ob čaju in sladkarijah,
potem pa sprehodimo še proti slapu Črne vode. Ne potrudimo se prav do njega, dovolj nam je pogled nanj s poti.
Spodnji posnetek je delo Vinka Šeška.
Ustavimo se pri Kapeli Marije Pomagaj z mozaiki patra Rupnika, 
vračamo se po poti, ki je predvidena za kolesarje in res se jih kar veliko poti po njej.
Pri Nordijskem centru Planica si ogledujemo živahno dogajanje na ziplinu; skoraj me zamika, potem pa vidim, da je zaključek spusta le preveč sunkovit za moja leta.
Raje si ogledamo Center s predstavitvijo naših "orlov" in dvoranskim sneženim poligonom. Tudi razgledi s terase niso od muh.
Foto: Vinko Šeško.
Zapeljemo se nazaj v Slatno, pripravimo kosilo, potem pa preživimo popoldne in večer v prijetnem druženju.Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar