Bolj kot skušam zmanjšati prtljago za bivanje v vandrovskem taboru Slatna, več jo je. Končno le stlačim vse v nahrbtnik in dve veliki nakupovalni vreči in sem pripravljena na odhod.
Ob pol enih me pride iskat Mimi, ki je prej že pobrala tudi Elčko, potem pa odbrzimo po Mirenski dolini do Trebnjega in proti Ljubljani. Na cesti proti Gorenjski pa se začnejo skrbi: nedelja je in proti meji nastajajo kolone, priporočajo, naj zapeljemo z avtoceste na južnem izvozu za Jesenice. Za vsak slučaj jo zapustimo že v Lescah in lepo napredujemo po lokalnih cestah. Mimi je zelo dobra voznica in mimogrede smo na Jesenicah, kjer že vidimo, da nastaja na avtocesti kolona. Na terasi prijetnega lokala blizu Železniške postaje Jesenice se osvežimo s pijačo, potem pa lepo naprej proti Kranjski Gori in Ratečam. Mimi skrbi, kakšna je gozdna cesta do Zavetišča Slatna, nekdanjega vojaškega objekta, ki ga ima v najemu Planinsko društvo Lisca Sevnica. Na začetku cesta res ni kaj prida, više pa je boljša in brez težav pridemo na cilj.
Pozdravimo se s tistimi, ki so prišli pred nami, nekateri pridejo kasneje, na koncu se nas zbere kar 21. Nekaj dni je tako, potem pa jih nekaj predčasno odide. Najdemo si postelje, razpakiramo, potem pa klepet in lenarjenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar