Ponoči je deževalo, zdaj pa se nam obeta lep dan. Spet smo vsi namenjeni v isto smer, na Vršič. Višine prepustimo mlajšim in spodobnejšim, naša štiriperesna deteljice pa parkira že pri Erjavčevi koči. Potem pa lepo počasi po udobno speljani poti proti Poštarskemu domu.
Foto: Vinko Šeško.
Okoli nas je prava pravljica: drobne kapljice kot biserčki na macesnovih vejah, med gorami se smuka megla, iz skal pa nam mežika Ajdovska deklica.
Poštarski dom je zelo lepo urejen, vabijo mize z gorskimi šopki, takoj si privoščimo čaj v privlačnih skodelicah s prijazno postrežbo.
Foto: Vinko Šeško.
Pridruži se nam še Vinko, da skupaj uživamo v razgledih, potem pa odpravimo še na Vršič. Do sedaj sem mislila, da je Vršič z 1611 metri nadmorske višine pač naš najvišji cestni prelaz (tudi v Vzhodnih Julijcih), je pa to tudi hrib nad njim.
Zadnja dva posnetka: Vinko Šeško.
Povzpnemo se nanj in doživimo še več lepih razgledov.Vračamo se po cesti, ob kateri "parkira"
trop ovac,
proti Tičarjevemu domu, potem pa po stezi ob zelo prometni cesti spet do Erjavčeve koče.
Spuščamo se po ovinkih, ampak ne dolgo: vabi nas Tonkina koča. Ta nas vedno očara s svojo urejenostjo in okusno hrano.
Tokrat nas razveselijo z mareličnim zavitkom, ki se kar topi v ustih.
Za zabavo pa poskrbi skupina veveric, ki na bližnjem drevju uganja svoje vragolije.
Zdaj pa nazaj v Slatno, kuhanje kosila, pospravljanje in pakiranje. Z Mimi se namreč poslavljava že danes.
V najini smeri proti Ljubljani, Trebnjemu in Sevnici ni zastojev, v nasprotni smeri pa je kar velika gneča. V Trebnjem s pivom nazdraviva lepo preživetemu tednu in se srečno vrneva domov. Hvala, Mimi, za varno vožnjo in prijetno druženje!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar