Počitnice se počasi bližajo koncu in čas je za izlet s pranečakinjo in pranečakom. Vlak ob 6.35 za Ljubljano ima ravno toliko zamude, da ne ujamemo avtobusa ob pol devetih za Rateče, na pot krenemo ob pol desetih po malo daljšem odmoru za pijačo. V Ratečah smo malo pred dvanajsto in kar takoj krenemo proti Planici:
mimo presihajočega jezera Ledine, ki ima tokrat kar veliko površino.
Mlada dva hitita, jaz pa za njima v svojem tempu. Sonce je že dobro ogrelo ozračje in na drugem delu poti nam prija senca.
V Nordijskem centru najprej pokukamo v tekaški tunel na treh nivojih s 600 metri tekaške steze. Temperatura okrog dve stopinji pod ničlo nas dobro ohladi. Sprehodimo se po razgledni ploščadi, potem pa malo okrepčamo v lokalu.
Kupimo si karti za sedežnico po šest evrov, pranečak še ni star deset let in za njega je vožnja zastonj.
Pripeljemo se v bližino vrha letalnice in se zagledamo v globino. Opazujemo pa tudi spuste po zipline -u. Pri spodnji postajo sedežnice nas primamijo naprave za telovadbo, treba jih je preizkusiti.
Zdaj pa nazaj v Nordijski center, kjer imamo srečo, da tokrat ena tekačica na smučeh vadi. Za muzej zaračunajo šest evrov za odrasle in tri evre za otroke, se pa kar namučimo s skeniranjem kod pri vhodu, še najbolj zanesljiva je tista na moji karti in potem pohitimo skozi vhod vsi trije. Na dveh nivojih je podrobno predstavljena zgodovina smučarskih skokov: na panojih z besedo in fotografijami, video posnetki, predmeti, najbolj zanimiva sta dva simulatorja skokov in interaktivna postaja, kjer se preizkusimo v sojenju smučarskih skokov in se primerjamo z uradnimi sodniki.
Nazaj proti Ratečem gre navzdol hitreje kot navzgor in tudi manj naporno je, zato imamo do odhoda avtobusa ob 16.10 malo časa za obisk lokalne trgovine in nakup posladkov. V Ljubljani je treba še na pravo večerjo v McDonalds in v Sevnico se vrnemo šele okrog pol desetih.
Počitnice se iztekajo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar