13. 7. 23

Planica - 11. 7. 2023

Napovedan je vročinski val, torej bo treba v hladnejše kraje: na Gorenjskem naj bi bilo tri stopinje hladneje. Spoznavanje vrednot od Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica: na Železniški postaji Sevnica se zbiramo za vlak ob 8.09 proti Jesenicam. Pogled na objave Slovenskih železnic in imamo kaj videti: napovedanih je 30 minut zamude in to za vlak višjega ranga proti Beljaku in Frankfurtu, ki začne svojo pot v Zagrebu. Ko bi vlak že moral priti, se zamuda poveča na eno uro. Kaj hočemo? Vseh šest nas potrpežljivo čaka. Vagoni so polni mladih potnikov z veliko prtljage, le tu in tam je kakšen sedež prost. Ustalimo s v prvem razredu, kjer je dovolj prostora, morali pa bi doplačati 3,80 poleg evra in pol za vlak višjega ranga. Sprevodnik se nas usmili in nas pusti v prvem razredu do Ljubljane, potem pa v drugem razredu nekaj potnikov in potnic izstopi in dobimo svoj prosti kupe. 

Foto: Marta Brežan.

Neverjetno dobre volje smo.

Do Jesenic ima vlak uro in pol zamude in ujamemo avtobus za Rateče ob dvanajstih - uro kasneje, kot smo načrtovali. 




Prijetna vožnja: brzimo mimo samih lepot: Mojstrana, Martuljkova skupina, Kranjska Gora ... Nimamo zamude in v Ratečah smo dvajset minut do enih

Rateče so vas z okoli 600 prebivalci v Občini Kranjska Gora. Zaradi ostrega podnebja se prebivalci ukvarjajo predvsem z živinorejo, poleti tudi pasejo na planinah. Večina kmetov je zemljiških dvolastnikov, travnike imajo onstran meje v Italiji. Pomemben je tudi turizem. V kraju so številne počitniške hišice. Rateče so izhodišče za planinske izlete v Julijce skozi Tamar in Karavanke. 


Blizu Avtobusne postaje Rateče stoji poznogotska Cerkev svetega Duha z oltarno poslikavo Leopolda Layerja, 


na drugi strani vasi pa starejša Cerkev svetega Tomaža iz leta 1380, pri kateri so našli Rateški rokopis (original hranijo v Celovcu, kopijo v muzej preurejeni Kajžnkovi hiši), drugi najstarejši pisni zapis v slovenskem jeziku. Zasnova cerkve je poznoantična, ladja je romanska in sodi med najstarejše slovenske cerkve. V 14. stoletju so Rateče tudi prvič omenjene, ime pa naj bi vas dobila po pastirju Rateju, enemu prvih naseljencev s Koroške.


Po cesti nas čakata dva kilometra in pol do Nordijskega centra Planica: pogumno zakoračimo po soncu, ki ga tu in tam omili vetrič. Po križišču smo na desni pozorni na prodnate Ledine, kjer izgine potok Nadiža, ki priteče iz ledeniške doline Planice izpod Ponc. Ob obilnih padavinah tu nastane jezerce, iz katerega voda pod prodom odteka in spet pride na dan v Zelencih, kjer je stalni izvir Save Dolinke. 


Zdaj je tu delno pokošeno, ostalo je močvirje z bogastvom rastlin in živali. Tri informacijske table nas seznanjajo z njimi, pa tudi s pojavom veličanja (raztočjem reke) ali bifurkacije: ob res velikem vodostaju del vode teče na zahod in ob meji z Italijo je tako razvodnica med Savskim in Dravskim porečjem. Včasih so pozimi tu lomili led za ljubljanske in jeseniške gostilničarje.

Pogled nam uhaja na hrib nad Ledinam, kjer se v gozdu skriva postojanka Planinskega društva Lisca Sevnica - Slatna, včasih je bil to vojaški objekt. Počasi se dvigamo, poiščemo mehkejšo pot po pokošenem travniku, najdemo pa tudi senco. Med drevjem raste nekaj neužitnih gob (v bistvu so nekatere enkrat užitne), 


presenetijo pa nas ciklame, znanilke jeseni.

V virih na internetu lahko preberemo:

Planica (tudi dolina pod Poncami) je ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp. Razteza se od naselja Rateče pa do planinske postojanke, Doma v Tamarju (štiri kilometre od Nordijskega centra), od tam naprej pa se dolina nadaljuje pod imenom Tamar. Planico na zahodni strani omejuje pogorje Ponc (najvišji vrh je Visoka Ponca s 2274 m), na vzhodu Ciprnik (1745 m) in Sleme (1815 m), na južni strani (v Tamarju) pa Mojstrovka (2366 m), Travnik (2379 m) in Jalovec (2645 m). 

Nordijski center Planica pod Poncami je moderen skakalno-tekaški center v Planici. Že Joso Gorec je v 30. letih prejšnjega stoletja imel vizijo o sodobnem skakalno-tekaškem centru. Decembra 2015 je bila njegova ideja uresničena. Gradnjo novega nordijskega centra je od leta 2009 vodil Jelko Gros. Planiški center je edini center na svetu, ki razpolaga z vsemi segmenti skakalnic na enem mestu (7 skakalnic in 1 letalnica), notranjim tekaškim tunelom in zunanjimi tekaškimi progami. V sklopu centra se nahaja tudi vetrovnik (vertikalni in horizontalni), spust po jeklenici ter interpretacijski center z muzejsko razstavo o zgodovini smučarskih skokov in poletov. 


Štirje segmenti skakalnic:

otroške skakalnice (HS 15, HS 30 in HS 45 metrov)

mladinski skakalnici (HS 61 in HS 80 metrov)

Bloudkova Velikanka (HS 104 in HS 139 metrov)

Letalnica bratov Gorišek (HS 240 metrov).

Vse skakalnice (razen letalnice) so prekrite s plastično maso.

V svetu smučarskih skokov Planica velja za zibelko smučarskih poletov, 1930 leta dobi prvo 20-metrsko skakalnico. Kasneje sta se tu zgodila dva najpomembnejša mejnika v zgodovini tega športa. Prva tekma v Planici je bila prirejena 4. februarja 1934 na Bloudkovi velikanki, Avstrijec Sepp Bradl pa je 15. marca 1936 na njej kot prvi človek v zgodovini preletel sto metrov in pristal pri 101,5 metra.  Vlado Gorišek in Janez Gorišek sta leta 1969 zgradila povsem novo in veliko večjo letalnico. Leta 1994 je na njej finski čudežni deček Toni Nieminen kot prvi poletel čez 200 metrov in pristal pri 203 metrih. Planica je svetovno znano prizorišče vsakoletnih tekmovanj v smučarskih skokih in poletih.  Skupaj je bilo v tej dolini na dveh skakalnicah doseženih skupno kar 41 svetovnih rekordov, največ od vseh krajev po svetu. Pozimi pa je zelo popularen tudi tek na smučeh: skupna dolžina tekaških prog proti Kranjski Gori znaša okoli 40 kilometrov (med Kranjsko Goro, Ratečami, Planico in Tamarjem). Notranji tekaški tunel v podzemni garaži Nordijskega centra omogoča trening tudi poleti. Dolžina notranje tekaške proge znaša 600 metrov, temperatura zraka se giblje okoli -2°C.

Letalnica bratov Gorišek vsako leto gosti svetovno serijo ekstremnega teka Red Bull 400 pod pokroviteljstvom znamke Red Bull. Gre za najbolj strm 400 metrski tek navkreber po hribu na svetu. Tekmovanja se udeleži več kot 1000 tekmovalcev z vsega sveta.


Na recepciji Nordijskega centra kupimo vozovnice za sedežnico (povratna za šest evrov) in pokukamo v tekaški tunel, kjer pa sneg sameva, nihče ne vadi, zato nas vabijo, naj poskusimo mi. Nas pa mika vrh letalnice, pa ne po 1191-tih stopnicah, 


lepo počasi se vzpenjamo s sedežnico. 



Zgornja dva posnetka: z aparatom Marte Brežan.

Na vrhu se slikamo pred velikim posnetkom letalnice, potem pa občudujemo razgled z nje.


Pri startu spusta po jeklenici je kar vrsta. Dolžina je 566 metrov, hitrost pa doseže kar 85 km/h. Višinska razlika med spustom je 202 metra. Hvalijo se, da je to najbolj strmi zipline na svetu. To adrenalinsko preizkušnjo prepustimo drugim, v dolino se vrnemo s sedežnico.

Pod skakalnicami odkrijemo lokal Kavka, ki ima dobro in drago kavo (z mlekom dva evra in pol), včasih so se hvalili, da strežejo značilne gorenjske jedi, zdaj pa so to hamburgerji, hot dogi, trakci ... 

Posnetek z aparatom Marte Brežan.
Zapitek plača Nada, ki je dan prej dopolnila sedemdeset let. HVALA LEPA IN VSE NAJBOLJŠE, NADA! DA BI ŠE DOLGO UŽIVALI SKUPAJ!

Med Poncami in Jalovcem se začnejo zbirati oblaki, čas je za povratek v Rateče. 


Spodnji posnetek je delo Marte Brežan.
Zdaj ni tako vroče, sonce se je skrilo, zato imamo čas in voljo raziskovati rastlinski svet in se pogovarjati o uporabi rastlin v zdravilne namene.


Brez dežja počakamo na avtobus za Ljubljano ob 17.10 in čez dobri dve uri v Ljubljani dočakamo vlak ob 19.55. Malo pred pol deseto smo v Sevnici in ne moremo verjeti: skoraj brez zamude.

Video:





2 komentarja:

Marta pravi ...

Lepo, kot vedno. Nič nas ne zmoti ... ne vreme, ne zamude vlakov ali avtobusov ..... :)

Romana Ivačič pravi ...

Res je! Vzdržljiva skupina.