Zadovoljstvo v majhnih stvareh: Otok Tenerife

Že ustaljen urnik: vstajanje ob šestih, vadba ob sedmih, zajtrk ob pol osmih, malo zgodnejši odhod - ob pol devetih. Danes so na programu obiski treh mest,

najprej pa se ustavimo na razgledišču Mirador de Humboldt iz leta 2010. Imenovali so ga po Alexandru von Humboldtu - nemški naravoslovec, botanik, geograf in raziskovalec (1769 - 1859), ki je teden dni raziskoval tudi otok Tenerife konec 18. stoletja, o tem je napisal tudi knjigo in na razgledišču so predstavljene njegove študije. Odpira se krasen pogled do morja, na plantaže banan in mesta.

Že smo v mestu La Orotava (okrog 40 tisoč prebivalcev) nad pristaniščem Puerto de la Cruz s tradicionalnim izgledom in lepo hranjenimi starimi hišami, veliko cvetja in cvetočih dreves. To je eno izmed najbolj zgodovinskih mest na otoku, tudi eno najstarejših. Pomembno vlogo je imelo že v času Gvančev kot močna kraljevina (mensiat). Dolina Orotava je že dolgo eno največjih kmetijskih območij, zaradi ugodnega podnebja in rodovitnosti tal so tudi Španci razvijali gojenje sladkornega trsa in vinske trte pretežno belih sort (malvazija). V 16. in 17. stoletju je bilo to pomembno vino za izvoz. To pomeni razcvet mesta, v katerem so živeli številni plemiči, ki so upravljali ozemlja. Pridelki so jim prinašali bogastvo, blaginjo, gradili so dvorce, vrtove; nekaj tega je ohranjenega še danes. Rastje je v resnici presežnih vrednosti glede na tiste, ki jih poznamo tudi pri nas; preko 180 vrst pa je endemitskih - rastejo samo tu.

Našo pozornost pri sprehodu skozi mesto najprej pritegnejo cvetoča drevesa žakarande (jacaranda, ni avtohtona, je sem prinešena) - vse je modro od cvetov, na drevesih in po tleh. Gremo mimo liceja iz leta 1885, v katerem so izobraževali obrtnike, delavce; bil je pa to tudi prostor za družabne dogodke. Še vedno je neformalna institucija za kulturne dogodke in družabnost. V bližini je paviljon v za te otoke neznačilnem španskem stilu. Veliko je tudi cerkva in nekaj samostanov v starem gručastem jedru.

Navzgor se dvigajo vrtovi Jardin Victoria (ime po španski princesi) iz 19. stoletja s cvetličnimi nasadi na terasah (veliko je pelargonij različni barv), bazenčki, vodometi in krasnim razgledom na mesto. Zgoraj stoji mavzolej za markiza Diega de Pinte, ki so mu cerkvene oblasti zaradi prostozidarstva odrekle pravico cerkvenega pogreba, kasneje pa le dovolile in markiz ni pokopan v tem mavzoleju.

Sprehajamo se po ozkih in strmih ulicah mimo botaničnega vrta, ki ga preurejajo, do mogočne hiše z značilnimi lesenimi balkoni iz 17. stoletja, v kateri je zdaj muzej z rokodelskimi delavnicami. V bližini je ohranjenih nekaj mlinov, kjer meljejo gofio (tradicionalno živilo iz praženih in nato mletih zrn žit), zelo pomemben za prehrano. Obiščimo enega od mlinov in moko ter izdelke iz nje lahko tudi kupimo. V dolini pa opazujemo plast megle, ki nastaja zaradi mrzlega toka ob zahodni in severni obali ter prijetno ohlaja ozračje in namaka področje. Sicer vode na otoku ni veliko, ni potokov ali rek, v grapah se nabira meteorna voda, veliko pa tudi razsoljujejo morsko vodo. Pred mestno hišo pod velikim šotorom pripravljajo preprogo iz raznobarvnega peska za praznik svetega rešnjega telesa. Na drugih mestih bodo tik pred praznikom napravili še preproge iz cvetja. Mesto je zelo znano po različnih festivalih. Na živahni ulici s trgovinami lokali imamo nekaj časa za kavo in nujne opravke.

Naslednji postanek velja nekdanjemu glavnemu mestu San Cristobal de la Laguna (okrog 150 tisoč prebivalcev), ki je nastalo na mestu nekdanjega jezera. Področje je bilo gosto naseljeno že v času Gvančev, osvoji ga španski kolonizator Alonso Fernandez de Lugo (pokopan v stolnici v La Laguni), po letu 1497 se začne razcvet, najbolj pomembno pa je bilo v 16. in 17. stoletju. Zgradijo številne cerkve in samostane. Pred glavno občinsko stavbo nam vodnik David najprej razloži obliko in razvoj španske zastave,

potem pa se napotimo po geometrijsko oblikovanih ulicah, kar je postalo vzor pri graditvi mest v Latinski Ameriki. Leta 1999 je UNESCO razglasil zgodovinsko središče La Lagune za svetovno dediščino in velja za kulturno prestolnico Kanarskih otokov z mnogimi znanimi stavbami: številne palače, gledališče iz leta 1915, katedrala (največja na otočju), Cerkev Marijinega spočetja ... To je tudi umetniško in univerzitetno mesto (od 1701) z zdaj okoli 30 tisoč študenti in center katoliške vere. Pokukamo v nekaj lepo urejenih atrijev in občudujemo slikovito arhitekturo. V bližini je prvo letališče na otoku iz leta 1930, na katerem se je marca 1977 zgodila nesreča v megli: trčili sta dve letali, bilo je 583 mrtvih in 61 ponesrečenih. Letališče naj bi bilo zdaj varno, še vedno pa je potrebna posebna pazljivost pri pristajanju in vzletanju.

La Laguna s sedanjim glavnim mestom otoka Tenerife Santa Cruz (od 1833) tvori somestje s skoraj pol milijona prebivalcev, ker je polovica vseh prebivalcev na otoku. Santa Cruz de Tenerife (okrog 200 tisoč prebivalcev, v okolici pa še toliko) je poleg Las Palmasa tudi eno izmed glavnih mest celotnih Kanarskih otokov. Pomembnejše je postajalo v 18. stoletju, ko so se razvijala tudi naselja na obali, ker ni bilo več nevarnosti piratskih napadov, razcvet pa je doživelo predvsem v zadnjem stoletju.

Najprej se napotimo na slikovito tržnico z bogastvom sadja, zelenjave, morskih sadežev in drugih vrst mesa. Sprehodimo se mimo pet ladijske cerkve ob trenutno suhem kanalu, ki naj bi stala na mestu, kjer so kolonizatorji postavili prvi križ. Okrog nje je še nekaj starega dela mesto, ostalo je modernejše. On hudih nalivih pa ima mesto celo probleme s poplavljanjem.

Potem se ustavimo na trgu Plaza de España z mogočnim spomenikom vsem žrtvam vojn, simbolnim pomnikom za zapik prvega križa, umetnim jezercem in zanimivimi nasadi cvetja na stenah. Nekaj časa imamo prostega za kosilo in v restavraciji na ulici naročimo tople štručke z maslom in lazanjo, zraven pa pivo - okrog 20 evrov na osebo. Z vodnikom obiščemo podzemni muzej v ostankih nekdanje trdnjave iz 16. stoletja, ki je varovala pristanišče. Ta prikazuje celotni obrambni sistem, pa tudi prizadevanja Angležev, da bi ob koncu 18. stoletja (1797) osvojili otok, vendar jim ni uspelo. V petdnevni bitki so bili poraženi, ohranjen je top, ki je preprečil Angležem, da bi zavzeli Kanarsko otočje. Vojsko je vodil zelo znani admiral Horatio Nelson, ki je takrat izgubil tudi roko. Španci so obdržali ta ozemlja.

V bližini mesta se razprostira velika plaža s saharskim peskom (okrog sto tisoč ton, sicer je morje hitro zelo globoko): Playa de Las Teresitas. Nekateri se napotijo više, da bi uživali ob pogledu na plažo, drugi uživamo ob njej: najprej ob značilni kavi barraquito, potem pa na ležalniku.

V bližini so našli mumijo iz časa Gvančev, nekaj tudi drugje po Kanarskih otokih. Sledijo še majhne vasi na pobočjih Anage (zaščiteno območje z veliko potmi - omejen obisk), veliko ljudi se je izselilo: v mesta ali v tujino.

Seveda moramo v mestu Santa Cruz obiskati tudi simbol mesta Auditorio de Tenerife "Adán Martín", ki malo spominja na opero v Sydneyu, izgleda kot morski val. Mogočno poslopje, odprto leta leta 2003 po več kot šestih letih gradnje, ima več dvoran (ena ima dva tisoč sedežev), galerij, prireditvenih prostorov. Zavzema dominantno mesto na obali v bližine stare utrdbe in dveh stolpnic Torres de Santa Cruz, ki sta najvišji stavbi na Kanarskih otokih.

Bogat in slikovit dan!