Kdor zna najti zadovoljstvo v majhnih stvareh in drobnih trenutkih, bo redko razočaran.
17. 6. 2026
Otok Tenerife - 30. 5. 2026
Danes smo prosti, ni uradnega programa, ampak kljub temu se zbudimo ob običajni uri, ob sedmih vadba v lepem okolju pri bazenu, ob pol osmih obilni zajtrk.
Lepo sončno jutro tega prazničnega dne, danes je namreč dan Kanarskih otokov (Dia de Canarias) in tudi v našem hotelu ga bomo proslavili.
Dan Kanarskih otokov, ki ga praznujejo 30. maja, velja za največji in najbolj pristen praznik otočja. Z njim obeležujejo obletnico prvega zasedanja kanarskega parlamenta v Santa Cruzu de Tenerife leta 1983, ki je otokom prineslo večjo stopnjo samouprave. Na Gran Canarii se praznovanja začnejo že teden dni prej, vrhunec pa dosežejo 30. maja, ko se mesta in vasi spremenijo v pravo eksplozijo tradicije, folklore in lokalnega ponosa. (Wikipedia)
Zdaj je pa že čas, da spoznamo obalo in plaže.
Ni tako blizu do tja, hodimo med hoteli po prehodih med delno suhimi palmami, cvetočimi grmi - največ je oleandrov, zanimivimi drevesi z bogastvom rdečih cvetov. Menda je to ognjeno drevo (plamenski drevo - Delonix regia), videli smo ga tudi v drugih krajih. Obala je črna, za naše pojme pusta, poživi jo skupina surferjerjev, ki preizkuša ne preveč visoke valove. Ob plaži se vrstijo lokali ter trgovinice in me vneto brskamo med majicami (po deset evrov) in drobnimi spominki.
Pred enajsto se vrnemo v hotel, kjer pripravljajo praznovanje. Folklorna skupina z glasbeniki nam predstavlja ljudske plese Kanarskih otokov. Plešejo kar okoli bazena in pozdravljajo goste. Animatorji vzpodbujajo dogajanje,
skupina iz kuhinje pa pripravi kosilo: banane, pomaranče, narezane lubenice, dinje, koščki mesa, krompir v olupku, različne omake, velika posoda paelle (riž s koščki piščanca, rib in kozicami), za poplaknit pa neomejene količine sangrie s kar veliko alkohola in koščki sadja. Vzdušje je vse bolj veselo: zdaj plešemo ali se pozabavamo v ritmu skoraj vsi prisotni.
Malo počitka, potem pa je treba pridobljene kalorije porabiti.
Odpravimo se na sprehod po letovišču: najprej na plažo Playa El Camisón, na katero so nasuli saharski pesek, hoteli in apartmaji so novejši z veliko zelenja okrog in okrog. Na plaži se sonči veliko ljudi, le malo jih vidimo v vodi.
Področje Playa de las Américas ima črno plažo z visokimi valovi in kopalci le na redkih področjih, večina se jih kopa v hotelskih bazenih. Na povratku se okrepčamo s prigrizkom (opečen kruh s toplim sirom in juho) ter pivom,
potem pa se vrnemo v hotel.
Bliža se zadnja noč na teh slikovitih otokih in kar malo otožni smo ob misli, da jutri odhajamo domov.
Pohod med hoteli, na obalo se ve, napad na spominčke - vse nam to gre.
S pesmijo, plesom se praznik slavi, potem pa še dobro kosilo dobi.
Gremo v daljine, dokler nas ta strast ne mine. Kanarci in kam drugam, hitro se odloči kam.
Značilna upokojenka, doma iz Sevnice, ki mora zelo dobro razporejati čas, da ga ne zmanjka. Ne sme ga biti premalo za vandranje po hribih in dolinah, doma in na tujem; tudi računalnik naj ne sameva preveč, pa knjige in križanke tudi ne...
Da si boste moj natrpan urnik bolje predstavljali, lahko pobrskate po tem spletnem dnevniku. Vsebino lahko komentirate, na objave pa se lahko tudi naročite.
Sporočila mi lahko pošiljate na naslov: rivacic@gmail.com.
Veliko zadovoljstva!
Ni komentarjev:
Objavite komentar