Običajno jutro in slikovit program za čez dan.
Na severni obali najprej obiščemo naselje Icod de los Vinos (23 tisoč prebivalcev) z najstarejšim in največjim zmajevim drevesom na otoku in eno najstarejših na svetu. To je endemit otokov v Atlantskem oceanu, največ jih je v naravi na Azorih, drugod kot parkovno drevo. V Jemenu (Sokotra) jih je veliko, ampak so druge vrste, madagaskarska zmajevka pa je sobna rastlina. To drevo je 22 m visoko, spodnji premer debla 10 m, ocenjena teža 70 ton, staro naj bi bilo tisoč let (od tod tudi njegovo lokalno ime, El Drago Milenario: tisočletni zmaj). Nobena študija ni potrdila takšne dolgoživosti drevesa (ta drevesa ne delajo letnih obročev, po katerih bi lahko ugotovili njihovo starost), drevo je bolj verjetno staro več sto let (600 do 900). Znotraj je votlo, pomembna je zračnost med koreninami in ostalimi deli drevesa. Ima tudi sadeže, vendar ne vsako leto: rdeče kroglice, ki niso užitne, včasih so jih uporabljali za barvila, tudi "zmajevo kri" iz debla. Zmajev sadež ali pitaja (sadež kaktusa) nima nobene zveze z zmajevim drevesom. Okrog njega je še veliko podmladka, v parku pa tudi druga, nam neznana drevesa. Naselje je obstajalo že za časa Gvančev v enem od njihovih kraljestev (mensiatov). Sicer pa je to področje z rodovitno zemljo, dovolj je vlage: gojili so sladkorni trs, vinsko trto (predvsem za malvazijo), opuncije (žuželke košeniljke za izdelavo rdečila karmin), zdaj pa predvsem banane. Tudi to je bolj butična pridelava, vendar imajo certifikat kanarskih banan. Veliko teras je opuščenih, zaraščajo jih opuncije in drugo rastje. Včasih so se ženske ukvarjale tudi z lončarstvom. Standard je danes tu nizek, plače v gostinstvu so majhne, velika je brezposelnost. V značilni zgradbi si ogledamo lepo urejen muzej o zgodovini in praznikih ter običajih tega področja. V bližini je tudi 18 kilometrov dolg lavin rov Cueva del Viento.
Slikoviti Garachico z okrog pet tisoč prebivalci je mesto, ki je ob morju vpeto v črno lavino okolje pod okoli 500 metrov visokim klifom in značilnim kamnitim otokom v morju. Bazenčke s slikovitimi lavinimi kamninami ob obali na novo urejajo, živahno pa je na na običajni črni plaži. Ohranjena je trdnjava za obrambo pred pirati in nekaj poslopij starega pristanišča, včasih je bilo tu še nekaj obrambnega obzidja. Od konca 15. stoletja in v 16. ter 17. stoletju je bilo to pomembno pristanišče za izvoz vina in drugih lokalnih pridelkov okrog Icod de los Vinos vse dokler so lahko prodajali Britancem. Ti so jih izsiljevali glede cen in pridelovalci so vino zlili na cesto. Potem nastopi kriza, odseljevanje, preseljevanje. Maja 1706 ga je skoraj popolnoma uničil izbruh vulkana (stranski krater vulkana Teide): zasul pristanišče, odnesel pol vasi. Pristanišče so preselili v Puerto de la Cruz, naselje izgublja prebivalce. Nekaj je navtičnega turizma, ki pa je zaradi visokih valov kar težaven. Najnovejši izbruhi na Kanarskih otokih: leta 2021 na otoku La Palma (nič mrtvih, reka staljene lave je prekrila več kot 1200 hektarjev površine, uničenih je bilo več kot 2000 zgradb, vključno s celotnimi naselji in obsežnimi nasadi banan). Pot nas vodi v park z vrati, ki so včasih vodila iz pristanišča v mesto, potem pa na glavni trg s cerkvijo svete Ane (16. stoletje), nekdanjim samostanom, plemiškimi stavbami z lesenimi balkoni. V njem je tudi spomenik Simonu Bolivarju, predsedniku latinsko ameriških držav, katerega družina je po materini strani izhajala iz Garachica. Posedimo v senci in uživamo ob kavi, ki jo časti vodnik David.
Skozi bananine nasade, ki so večinoma na prostem, in majhna naselja (zadnje je Buenavista del Norte) se vzpenjamo v gorovje Teno, zaščiteno področje kot ruralni park. To je skrajno severo-zahodni del otoka - staro vulkansko gorovje, na katerem je erozija že zelo preoblikovala površino: ošiljeni vrhovi, strma pobočja (kot v Anagi). Na razgledni točki, ko se nam odpira pogled na slikovito prevoženo pot in že tudi na drugo stran, izstopimo in se pripravimo na pohod. Ko se vzpenjamo po planinski poti, veter močno piha, poleg lepih razgledov pa nam pot krasijo slikovite rože, agave, opuncije ...
Uro in pol hodimo: vzpon, po grebenu, spust do razgledišča, kjer nas vodnik dobro razkuži z značilnimi lokalnimi pijačami, potem pa še spust do vasice Masca z okrog sto prebivalci na začetku soteske, ki vodi proti morju. Malo spominja na Machu Picchu v perujskih Andih. V lokalu si naročimo kosilo: kanarski golaž s krompirjem, ki ga zalivamo z dobrim pivom.
Sledi vzpon po serpentinah z ostrimi ovinki: šofer mora vsakega popravljati. Na razgledišču Mirador de Cherfe pa spet pogledi na vse strani; tudi na vulkan El Teide in mesto Santiago del Teide pod njim. Slikovit opis vožnje v nasprotni strani in možnosti obiska soteske.
Spuščamo se na obalo in proti mestu Los Christianos z več kot 20 tisoč prebivalci v občini Arona in začnemo spoznavati izgled množičnega turizma: vsak prostor na obali, vsaka kotlinica je polna hotelov - kot čebelnjaki so, kot satovje. 40 do 50 kilometrov je take letoviške obale z večno pomladjo. Naš hotel Catalonia Oro Negro stoji nekaj kilometrov stran v letovišču Playa de las Américas, ki se je začelo razvijati leta 1960. Velik hotel z več zgradbami, ki so nanizane okrog bazena, spodaj terase z bujnimi rožami in šopi banan na drevesih, moraš pa kar paziti, kako v sobo in potem nazaj v recepcijo ali restavracijo. Postopek za prijavo je zelo dolg: na tablico moraš vpisati nešteto podatkov o sebi; no, številke čevljev ni treba. Dobimo veliko sobo z balkonom in pogledom na bazen in vsemi pritiklinami, ki jih rabimo. Predvsem je tu tudi hladilnik, klima, dovolj tople vode, televizor pa nama je čisto odveč. Vsak večer se v hotelu kaj dogaja: koncerti, karaoke, zabavni večeri. Za začetek raziščemo bližnjo okolico: med hoteli je veliko lokalov, ki vabijo na različne zabavne večere, nekaj manjših trgovinic ponuja vodo, sladkarije, teže pa je najti sadje in jogurt.
Ob 20.20 odidemo z vodnikom na bližnji hrib uživat v pogledu na letovišče in sončni zahod. Po lahko večerji se ob enajstih odpravimo spat.
Zmajevo res je staro drevo, med lavo pa kava prija zelo.
Do Masce gre gor dol na alko pogon, zvečer pa še soncu zadnji poklon.
Gremo v daljine, dokler nas ta strast ne mine. Kanarci in kam drugam, hitro se odloči kam.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar