Vstajamo ob štirih, ob petih hiter zajtrk, ob 5.15 odhod na letališče.
Od otoka se poslovimo s pesmijo, opravimo potrebne formalnosti in ob 7.45 poletimo proti domu. Naše letalo je spet od Ryanair in sicer Boeing 737-8200 za 197 potnikov in potnic.
Miren let nad oceanom, nekaj oblaki, potem polji traja štiri ure in dvajset minut. Na letališču Treviso (Benetke) pristanemo deset minut pred predvidenim prihodom, pa kaj nam to pomeni, če pa mora polovica potnikov čakati na prtljago celo uro.
Avtobus za Ljubljano nas že čaka in takoj krenemo na pot. Med vožnjo se zahvalimo vodniku Davidu in obudimo spomine na preživete dni.
Našo kroniko potovanja v rimah lahko zapojemo po melodiji: Gremo v Kamnik.
24. 5. 2026
V Benetke zdaj gremo in potlej
naprej, vesela je družba naša, juhej!
Na nebu je sonce in veter v laseh, v
srcih pa naših radost in smeh.
Gremo v daljine, dokler nas ta strast ne mine. V Benetke in kam drugam, hitro se odloči kam.
Letališče je polno, letalo še bolj, razgledi pa
lepi vse na okol'.
David v začetku pove nam skor' vse, zvečer pa na sprehod
prav prima se gre.
Gremo v daljine, dokler nas ta strast ne mine. Kanarci in
kam drugam, hitro se odloči kam.
25. 5. 2026
Štafeta uspela za mlade je vse,
Marija deluje popoldne šele.
Skoz' borove hoste, mim' rož in kamnin, potem pa
po zraku v višine letim. Gremo v daljine ...
26. 5. 2026
Tri so zdaj mesta naša bila, stara
in nova kar se le da.
Parki in mlini, rože, muzej; nazadnje na plaži dol se ti
dej. Gremo v daljine ...
27. 5. 2026
Papige v parku - to pa je špas,
morski še levi in orke za nas.
Delfini v predstavi nastopajo tej; stopnice,
hotel star - vse to si oglej. Gremo v daljine ...
28. 5. 2026
Zmajevo res je staro drevo, med
lavo pa kava prija zelo.
Do Masce gre gor dol na alko pogon, zvečer pa še soncu
zadnji poklon. Gremo v daljine ...
29. 5. 2026
Stopnice, stezice gori in dol,
rastja veliko, te boža na bol.
Lovorikovcev mnogo, malo megle, s trajektom v
raj ta sigurno se gre. Gremo v daljine ...
30. 5. 2026
Pohod med hoteli, na obalo se ve,
napad na spominčke - vse nam to gre.
S pesmijo, plesom se praznik slavi, potem
pa še dobro kosilo dobi. Gremo v daljine ...
31. 5. 2026
David, vodnik naš, zdaj hvala za
vse, ni vse le služba, je tudi srce.
Znanje, izkušnje, prešeren nasmeh, nikol'
ne pozabim vtisov vseh teh! Gremo v daljine ...
Družba predraga, končuje se pot, srečni, veseli
bili smo povsod.
Lepo spomini ostanejo naj, skupaj na rajži mogoče še kdaj.
Gremo v daljine ...
1. Mi smo mi, Oskarji, mi smo prva liga. Ko divjamo naokrog, napor je ena figa.
Pa zakaj, pa zato, ker naj vedno lušno bo, ker naj vedno lušno bo, zato, zato!
(Melodija: Mi smo mi, fantje vsi ...)
2. Ko Oskarji se na pot podamo, to je to, to ...
Ko Oskarji se na pot podamo, sonce sveti nam toplo.
Če tudi dež je, al' sneg, al' toča, nič zato, nič ...
Če tudi dež je, al' sneg, al' toča, mi sonce v sebi nosimo.
Po cestah ravnih in po ovinkih zdaj na pot, zdaj ...
Po cestah ravnih in po ovinkih naj sreča spremlja nas povsod.
(Melodija: Bella ciao)
V Ljubljani nas pričaka dež in novica, da ne moremo parkirati na Avtobusni postaji Ljubljana. Izkrcamo se na Aškerčevi in vodnik nam štirim pokliče taksi za prevoz na postajo. Ker me ne vemo, kako delujejo Uber taksiji, ob koncu vožnje plačamo pet evrov 60 centov, kar se nam ne zdi veliko, čeprav je vožnjo preko aplikacije plačal že vodič. Ulovimo vlak ob 18.25 in okoli osmih zvečer smo v Sevnici.
Potovanje z raznolikim programom, dobrim vodenjem in odličnim vzdušjem.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar