Jutro je megleno, pa nič zato. Vsaj pri hoji ne bo prevroče. Po kavi in posladku pri Tilčki se odpraviva občudovat lepoto pred pragom. Podhod pod železnico, po brvi čez Savo in še sva na Radni. Reka je zdaj zaradi elektrarn čisto drugačna, kot je bila.
Pogled z brvi na Boštanj odkriva romantično sliko naselja v megli. Za nekdanjo Jutranjko, zdaj pa Silikom, naju pot vodi navkreber v gozd.
Pa so tu prve ovire: robide že zorijo in hladne še posebno teknejo.
V gozdu pri Konjskem se šopirijo dežnikarice, prašnice pa rastejo kar na poti. Jurčke so zgodnejši gobarji verjetno že pobrali. Pri križu zavijeva na levo in se zazreva v lepo zeleno barvo podrasti. Potem pa pot zavije navzdol, prečkava potoček in se desno v hrib dvigneva do hiš naselja Lukovec.
S poti proti cerkvi svete Marije Magdalene se odpira čudovit pogled od Bohorja do Kuma. Danes lepša poglede še megla.
Ob bližnjici do cerkve zadišijo ciklame, znanilke jeseni.
Pri zelo lepo oskrbovani cerkvi si odpočijeva in obnoviva podatke o tem, da je prvotna stavba iz 17. stoletja, prezbiterij in zakristijo so dozidali leta 1888, iz tega leta pa je tudi oltar. (http://zupnije.rkc.si/bostanj/cerkve/lukovec.htm)
Vračava se po isti poti in občudujeva gredo cinij ter bogato bero jabolčne letine.
Zamika naju še ovinek do križa na Lukovcu, iz gozda nad Radno pa je zdaj še posebno lep razgled.
Poldne je že in nama se začneta oglašati želodca. Pomoč je blizu: v gostilni Felicijan imajo vedno okusne malice. Da ne bi bile prehitro doma, preveriva še zalogo pri Hoferju in si privoščiva kavo pri Sparu. Pogosto so lepe in prijetne stvari kar pred nosom!
Več fotografij:
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar