Zbudim se ob petih, pa mi nekako ni do občudovanja sončnega vzhoda, na katerega nekateri odhajajo. V sobi se mi pogled ustavi ob napisu za dobrodošlico, potem pa na opozorilu, da je kazen za kajenje v sobi 50 rialov (125 evrov), ker morajo sobo po kajenju globinsko očistiti. Res eko naselje!
Zunaj se začenja lep dan, temperatura pa je 12 stopinj. Zajtrk je kraljevski: fižol, leča, humus, francoska solata, zelenjava, palačinkice, marmelada, sir, klobasice, maslo, kava, čaj, dve vrsti soka, voda, pomaranče, jabolka, strjenka, jogurt ... Kuhar pa ti pripravi jajčno omleto po tvojem okusu.
Občudovanja vredna so tudi stranišča v restavraciji: stene so delno obloćene s kamnitimi ploščicami, okraski pa so naravni: kamenčki, suhe veje, korenine.
Zunaj se začenja lep dan, temperatura pa je 12 stopinj. Zajtrk je kraljevski: fižol, leča, humus, francoska solata, zelenjava, palačinkice, marmelada, sir, klobasice, maslo, kava, čaj, dve vrsti soka, voda, pomaranče, jabolka, strjenka, jogurt ... Kuhar pa ti pripravi jajčno omleto po tvojem okusu.
Občudovanja vredna so tudi stranišča v restavraciji: stene so delno obloćene s kamnitimi ploščicami, okraski pa so naravni: kamenčki, suhe veje, korenine.
Z vozili se zapeljemo nekaj kilometrov daleč do vasice Al Khitaym, pravzaprav nekaj raztresenih hiš in čreda koz. Domačini na stojnicah prodajajo zanimive kamne in pletene zapestnice, mi pa se ob devetih podamo na Balcony Trail/Walk (Balkonsko pot), ki poteka pod vršnim robom soteske Al Nakhr Canyon ali Al Ghul Canyon.
Kamnita in delno peščena pot, oznake so rdeče - belo - rumene, se vije "up and down" (gor in dol), kakor pravi naš vodič, nazaj bo pa obratno.
Tehnično nič zahtevnega, ni pa pot za vrtoglave: tja dol po strmini je do vode in vasice Ghul skoraj tisoč metrov. Dolino nam dolgo časa zakriva megla, sonce občasno posije na posamezne odseke soteske in skal nad nami: tako je vse še bolj zanimivo in skrivnostno.
Med slikovitimi skalami in pod strmimi previsi raste borno trnovo grmičevje, tu in tam tudi kakšno drevesce, ki ima mimozi podobne rumene cvetove, dobrodošlico pa nam izrekajo koze. Na poti srečamo družino, ki se že vrača, seveda so Slovenci.
Potem pa presenečenje pri izviru vode: ostanki kamnitih hiš in ob njih terase za pridelavo hrane. Baje so tu še pred 15 leti živeli ljudje, kar 15 družin v varni odmaknjenosti, ampak v za življenje težkih razmerah.
Spodnji posnetek je delo Vinka Šeška.
Ustavimo se, počivamo, malicamo, napravimo skupinski posnetek, potem pa se vračamo po poti prihoda. Lahko bi se vračali tudi po ferati direktno na rob kanjona, vendar za to nimamo primerne opreme in vodnika. 
Na povratku srečamo veliko pohodnikov in pohodnic različnih narodnosti, po štirih urah pa se ob spremstvu črede koz spet vkrcamo v terenska vozila.
Spodnjo sliko je posnel Vinko Šeško.
Na robu tega arabskega Grand Canyona (Velikega kanjona) napravimo nekaj posnetkov, potem pa se vrnemo v turistično naselje na kratek počitek.
Zdaj pa v dolino!
Z grička opazujemo mesto Al Hamra z okrog 10 tisoč prebivalci. Velika oaza datljevih palm, za njimi vrsta starih stavb iz žgane gline, okrog novejše zgradbe, na planoti na hribu naselje, verjetno bogatejših hiš.
Sprehodimo se najprej med palmami, ki jih namakajo s pomočjo sistema namakanja aflaj, ko iz wadija speljejo vodo v dolino po odprtih kanalčkih. En tak kanalček se imenuje falaj. Zemlja okrog posameznega drevesa je kot greda z dvignjenini robovi, da se voda dlje zadrži. Dateljne pa so obrali že maja.
Stari del mesta (400 let) je skoraj opustel, le nekatere hiše obnavljajo. Te imajo dve do tri etaže in kažejo na pomembnost mesta v preteklosti.
Z grička opazujemo mesto Al Hamra z okrog 10 tisoč prebivalci. Velika oaza datljevih palm, za njimi vrsta starih stavb iz žgane gline, okrog novejše zgradbe, na planoti na hribu naselje, verjetno bogatejših hiš.
Sprehodimo se najprej med palmami, ki jih namakajo s pomočjo sistema namakanja aflaj, ko iz wadija speljejo vodo v dolino po odprtih kanalčkih. En tak kanalček se imenuje falaj. Zemlja okrog posameznega drevesa je kot greda z dvignjenini robovi, da se voda dlje zadrži. Dateljne pa so obrali že maja.
Stari del mesta (400 let) je skoraj opustel, le nekatere hiše obnavljajo. Te imajo dve do tri etaže in kažejo na pomembnost mesta v preteklosti.
Zapeljemo se nad Al Hamro in uživamo v razgledu na vasico Misfat Al Abryeen med dvema wadijima, eden je začetek Velikega kanjona.
Dobro so vidne terase s palmami, pod njimi pa svetlo zelene zaplate riža. Vse skupaj pa opazujemo ob pozivanju muzeina k molitvi z gradbišča hiše, kjer se drobni fantje temnejše polti s polivanjem vode umivajo po opravljenem delu. Verjetno so Indijci ali Pakistanci.
Po avtocesti brzimo proti mestu Nizwa, opazujemo sončni zahod na desni, na levi pa mimo nas vozi nekaj policijskih vozil, ki jih do sedaj nismo videvali.
Skozi mestna vrata se pripeljemo v mesto in nastanimo v Hotelu Safari. Blizu velikega marketa Lulu je, le preko široke in zelo prometne ceste je težko priti do njega, ker ni nobenega prehoda kje blizu. Za domačine je to dan pred prazničnim petkom, zato veliko družin nakupuje: polnijo velike vozičke, vmes jokajo otroci. S Pavlo si kupiva večerjo: sadje, ocvrte ribe, jogurt, kruh;
vse to pojeva v hotelski sobi, potem pa k zasluženemu počitku.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar