Ob osmih se nas na parkirišču pri rondoju v Šmarju (Sevnica) zbere šest od študijskega krožka Spoznavanje vrednot in še ena je na poti. Na razpolago imamo samo en avtomobil, zato odpade prevoz v Radeče in pohod do Ribiškega doma.
Napotimo se skozi Naselje heroja Maroka in v hrib na Grič, na križišču Na hrastih pa zavijemo na levo ob sadovnjaku. Vmes ugotavljamo, kako po oranju na obeh njivah niso kaj prida počitili za sabo, če sploh kaj. Cesta in pločnik sta polna suhe zemlje, ki bo od sneženju ali dežju postala spolzko blato. Čudi nas, da so v sadovnjaku tako površno obrali in pobrali jabolka, še veliko jih je ostalo na drevesih in pod njimi. Obilna letina ali malomarnost? Po kolovozni poti se spustimo proti Drožanjski cesti, kjer se razveselimo lepo urejenega otroškega igrišča in novih hiš. Zgornja vrsta ima za dostop veliko stopnic, kar sta starostnike ni najboljša možnost.
V Drožanjski opazimo grm v najlepšem cvetju: misli, da je že pomlad?
Iz klavnice se oglaša živina, gotovo sluti, da se ji bliža konec. Grozljivo, vendar pa se kosu mesa na krožniku le redko kdo odreče.
Pod gradom je urejeno postajališče za avtodome, gozd okrog so razredčili in napravili novo pešpot proti gradu. Tudi nova stavba čebelnjaka stoji v bregu, čebele pa bodo vselili verjetno šele spomladi. Čebelnjak si bo mogoče tudi ogledati in skozi stekleno steno opazovati čebele v panju - ve povedati Lojzka.
Občudujemo razgled, potem pa se sprehodimo okoli gradu in v parku občudujemo drevesa: nagnjeno cedro, rdečelistno bukev, javorolistne platane ... Delavci ravno pospravljajo listje.
Spustimo se do vrtne ute in napravimo nekaj korakov po grajskem vinogradu, ki ga krasijo še zadnji listi v bogatih jesenskih barvah.
Opazimo tudi potomko stare trte z Lenta.
V "Vrtnarjevi vili" je mogoče najeti luksuzni apartma, dekoracije ob vhodu v klet pa ne morejo biti v ponos objektu. Suhe trte so ustrezna izbira, a, kaj, ko so vse skupaj pokvarili z umetnim cvetjem. V bližini pa toliko krasnih trtnih listov in v bregu spodaj gotovo kakšne suhe trave ali vejice z jesenskim plodovi. Škoda, da detajli pokvarijo celotno lepo sliko.
Ugotovimo, da je kavarna Graščakova hči odprta še samo ob koncih tedna. Ob tem se sprašujemo, v čem je problem, zakaj naj bi se najemnici poslavljali od gradu. Pa toliko zanimivih idej sta uresničili: razstave, tematske predstavitve, pogovori na Grajski tlaki, pravljice z diskom za otroke ... Je razlog prevelika najemnina, neusklajenost uporabnikov gradu? Škoda, če dejavnosti ne bodo potekale naprej, saj so pomemben del življenja in dogajanja na gradu.
Po stezi se spustimo proti staremu delu Sevnice. Izberemo potko proti cerkvi, od katere se v desno odcepi tudi dohod do Glasbene šole Sevnica. Pod škarpo pa poteka širša pot proti nekdanji pošti. Na naši poti je treba paziti zaradi spolzkih stopnic, ampak vsi varno pridemo na Glavni trg. Tam se štiri pohodnice poslovijo, trije pa odhajamo po nasipu ob Savi do izhodišča.
Brežine so lepo pokošene, upamo, da bo tako tudi dovolj zgodaj spomladi in med letom zaradi invazivnih rastlin: japonskega (češkega) dresnika in alergene ambrozije.
Nova avtopralnica danes sameva, bolj obiskana je ob koncu tedna. Ob gredah za Lidlom se sprašujemo, če bodo ostale, ali mislijo tam še kaj graditi.
Pri železniški postaji pa že obešajo okraske za praznike.
Za malo manj kot sedem kilometrov poti smo rabili tri ure, ker smo bili ob ogledih res temeljiti, ob kavi pa smo razpravljali okroglo uro.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar