Štiri članice študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica,
pa še štirje od foto sekcije - da nas je na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) malo več. Ne gremo pa v isto smer,
me se z avtomobilom odpeljemo do pokopališča v Boštanju, potem pa se napotimo v gozd nad njim. Vedno je lepo pogledati nazaj, ob robu gozda nas pozdravijo cvetoče jagode, kasneje pa še kovačnik.
Kljub dežju ponoči je pot sorazmerno suha in kmalu smo med svetočimi grmi rumenega sleča (Rhododendron luteum), ki dosežejo tudi petmetersko višino. Na informativni tabli si lahko preberemo, da je to največje rastišče te rastline v Sloveniji, vemo pa, da raste tudi na Vrhku pri Tržišču in pod Gorjanci. Njena domovina je v Mali Aziji, tudi na Pontskem hribovju, zato so jo včasih imenovali azalea pontica.
Nadaljujemo po poti, ki je malo bolj blatna, v gozdu više pa je spet bolje.
Nekaj dreves je suhih in eno je še posebno gostoljubno pticam. Ko pridemo na cesto, zavijemo levo na Reber, ki pa uradno spada k Apneniku pri Boštanju. Belgijci so tu postavili hišo v starem stilu in še eno bolj moderno. Tudi okolica ostalih vikend hišic in hiš je lepo urejena,
tako lahko občudujemo različno cvetje in grmovnice.
Nad nami se dviguje strmo pobočje Vetrnika, pot pa še kar naprej vodi skoraj po ravnem, dokler se pri zapuščeni hiši ne konča.
Vračamo se in se veselimo sonca, ki postavlja na laž vremensko napoved. Malo se okrepčamo, potem pa spustimo spet na rastišče rumenega sleča, tokrat malo više - pri Gavgah.
Presenečene smo, koliko novih grmov raste tu: bogato cvetijo in močno dišijo.
Spustimo se skozi gozd do avtomobila, potem pa se ustavimo še pri cerkvi,
da občudujemo dve vrsti kostanjev, ki ponujajo svojo lepoto cvetov.
Pa še lep pogled na Sevnico je od tu.
S klepetom ob kavi končamo nepričakovano lepo dopoldne glede na vremensko napoved. Včasih je vredno tvegati .....
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar