Če tudi dež je, al' sneg, al' toča: nič zato! Mi sonce v sebi nosimo. Sedem nas od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica se pod dežniki zbiramo ob osmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Z dvema avtomobiloma se odpeljemo do Tržišča, kjer nas pri Gostišču Majcen Ulčnik že čaka Mimi.
Okrepčamo se s kavo in pecivom, potem pa krenemo po cesti v breg spoznavat Vrhek, naselje, ki je razpršeno v okolici Tržišča in ima okoli 90 prebivalcev.
Občudujemo lepo urejene vrtove z veliko cvetja in grmovnic,
tem pa dela konkurenco cvetje na travnikih.
Pogledi nam uhajajo tudi proti Tržišču v dolini. Po asfaltirani cesti hodimo,
potem pa zavijemo po bližnjici in se po lepi poti spet priključimo cesti.
Mimo obeležja, ki spominja na mejo med Nemčijo in Italijo v času druge svetovne vojne, se dvignemo do najvišje točke Vrhka.
Foto: Ljubo Motore.
Skupinska fotografija, potem pa nazaj do odcepa, kjer z gruščem posuta pot vodi do rastišča rumenega sleča (Rhododendron luteum) ali azaleje pontice, kot smo včasih rekli. 
Ob gozdnem robu se navzdol vije vrsta rumeno cvetočih in dišečih grmov, večina je v najlepšem cvetju. Rastišče je lepo napredovalo od časa, ko so prostor očistili, in velja za mesto naravne vrednote. Rumeni sleč raste tu, na Gorjancih, največ pa ga je v Boštanju. Od leta 1976 je zavarovana rastlina.
Blizu je staro napajališče, sicer pa je ta hrib znan po tem, da tu izvira veliko vode.
Po zaraščeni poti se povzpnemo skozi gozd, ker bi radi videli še eno rastišče, vendar se pri domačiji obrnemo na desno in po lepi gozdni poti pridemo pod travnik in že obiskano rastišče. Pot nas vodi na levo, spuščamo se, Mimi nam pove, da je bila to pot z Vrhka v Krmelj, po kateri so hodili v trgovino.
Iz gozda pridemo pri onemoglem kozolcu malo pred tablo za Krmelj. Po cesti zdaj krenemo v smeri Tržišča, nekateri spet rinemo v gozd, da bi našli grme rumenega sleča, pa nam to ne uspe. Mokra trava na travniku, po katerem si krčimo pot, nas premoči do kolena, še dobro, da potem spet po cesti ni več daleč do naših parkiranih avtomobilov.
Za slovo Mimi postreže še z okusno potičko, potem pa hitimo domov, da se posušimo.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar