Okič - 26. 9. 2022

Pet se nas od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica ne ustraši slabše vremenske napovedi in se ob osmih zjutraj zberemo na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). 

Z avtom se odpeljemo do Boštanja, kjer se okrepimo s kavico. Potem se peljemo naprej skozi Boštanj in po dolini Grahovice, zavijemo levo in smo že na Okiču. 

Parkiramo blizu Cerkve svete Ane, potem pa v hrib proti Straškemu vrhu. V bistvu je to Pot Antona Umeka Okiškega, ki smo jo organizirano prehodili julija. Vidimo ne daleč, megle se vlačijo okrog nas, sicer pa je Pot dobro označena in poznamo jo skoraj vsi. 

Foto: Ljubo Motore.

Ko se obrnemo navzdol proti Drenovcu, najprej pred eno hišo opazimo sadiko tobaka, na gozdnem robu pa kostanjeva drevesa, bogato obložena s plodovi. Roke kar same začnejo pobirati. 

Potem pa skozi gozd in že smo na Drenovcu - prostranem travniku s kravami blizu kmetije. 

Foto: Vinko Šeško.

Spet hodimo po gozdu, najdemo kostanj pod posameznimi drevesi, ob robu poti so prave blazine mahu in med mahom dva lepa zdrava jurčka. 

Na poti proti Topolovcu se nam nad poseko odpre pogled na svet pod Veternikom, potem pa je treba po bolj strmi poti do Cerkve Marijinega vnebovzetja na Topolovcu. 

Leta 1734 jo je dal zgraditi boštanjski graščak Mordax v zahvalo za zdravje otroka. Notranjost je po poškodbah v potresu že renovirana, oltarji pa bodo denarno težek zalogaj. Baročni so in včasih so se bleščali v pozlati, na glavne kraljuje Marija. Na glavnem in stranskih oltarjih je še več svetnikov in svetnic ter slik. Cerkev je leta 1935 v celoti dekorativno poslikal slikar Cerinšek, ki je posnemal renesančne motive. Na koru so orgle, v cerkvi pa tudi razpelo s križem in Marijo za procesije. Žegnanje: veliki šmaren (15. avgust), mali šmaren (8. september) - sobota zvečer procesija z lučkami, nedelja praznična sveta maša,  Štefanovo, veliki ponedeljek (emavs). Zdaj je na vrsti fasada: delavci so že začeli, 

Foto: Ljubo Motore.

Foto: Vinko Šeško.

mi pa smo imeli srečo, da smo lahko obiskali notranjost in občudovali tudi kip oblečene Marije z Jezusom, ki se pojavi, če spustijo oltarno sliko Marije. Navadno napravijo to za velike praznike.

Spuščamo se mimo kapelic, o katerih na spletni strani Župnije Boštanj piše:

Sedem zidanih kapelic stoji druga za drugo ob poti z Vrha na Topolovec. Leta 1734 jih je ob gradnji Marijine cerkve na Topolovcu dal postaviti baron Janez Andrej Mordax. Slopaste kapelice imajo oblo zaključene niše, ki so do polovice plitkejše in v zgornjem delu globlje. Pri spodnji kapelici, ki ima še ohranjen prvotni omet, je nad nišo poudarjeno zatrepno čelo. Kapelice so pokrite z dvokapno opečnatimi strehami, ki so jih obnovili leta 1984. Število kapelic ne ustreza številu postaj križevega potu, niti desetkam rožnega venca. Katere so bile podobe v prvotnih kapelicah, ni znano. Domačin Rudi Stopar je izdelal zasnove sedmih vitražev s prizori Marijinega življenja: 

• spodnja kapelica - Jezusovo rojstvo (darilo Slave Slapšak - 1998)
• druga kapelica - Beg Marije in Jožefa z Detetom v Egipt (darilo Leopolda in Pavle Oblak - 1998)
• tretja kapelica - Jezus uči v templju (darilo Žužkovih - 1998)
• četrta kapelica - Srečanje Jezusa z Materjo (darilo Andolškovih - 1996)
• peta kapelica - Marija in Apostol Janez pod Jezusovim križem (darilo Conradyevih - 1996)
• šesta kapelica - Žalostna Mati božja (darilo Dolinškovih - 1995)
• sedma kapelica - Polaganje Jezusa v grob (darilo Borisa Slapšaka - 1995).

Od slopastega (slopnega) ne vidimo več cerkve, toliko je megle. Pod Dolinškovim gostiščem ne gremo v levo po Poti Antona Umeka Okiškega, ampak kar naprej po cesti. 

Foto: Vinko Šeško.

Ustavimo se še pred rojstno hišo Antona Umeka Okiškega, 

potem pa vrnemo mimo Cerkve svete Ane iz 17. stoletja do avtomobila. 

Pod Okičem so ostanki rudarjenja, tudi njim posvetimo nekaj pozornosti. Po jamah, nekatere so zalite z vodo, lahko sklepamo, da je bil to dnevni kop.

Elčko in Vinka pospremimo še na Primož, da premešata letino v kadeh. 

Foto: Vinko Šeško.

Najprej se dezinficiramo, potem pa skupaj pomalicamo, zalijemo jedačo s tremi vrstami pijač, se posladkamo z letošnjim prvim pečenim kostanjem in končamo uživanje za mizo s kavo.

KDOR RISKIRA, PROFITIRA! Nismo se zbali dežja in preživeli lepo dopoldne, nekaj kapljic je padlo šele v Sevnici.

Več posnetkov

Video: