V Koper na lignje - 21. 9. 2022

Pet od študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica nas na Železniški postaji Sevnica čaka na vlak ob 7.42, s katerim se zapeljemo do Zidanega Mosta. Tam prestopimo na Pohorje ekspres, ki vozi od Hodoša do Kopra. Precej poln je, vendar najdemo posamezne sedeže, od Ljubljane naprej je potnikov in potnic nekaj manj in lahko sedimo skupaj. Ljubljansko barje je zavito v meglo, potem pa se pokaže sonce. Vedno znova nas preseneča dejstvo, da proga obvozi celo dolino pri Borovnici, 

slikovito pa nam je tudi spuščanje s Kraškega roba v dolino s Hrastovljami.

Spodnjo sliko je posnela Marta Brežan.

Nekaj zamude imamo in časa le dobre tri ure, ampak vseeno si najprej privoščimo kavico. Temperature niso visoke, dodatno nas hladi veter, za pohajkovanje po mestu pa je to kar primerno vreme. Mimo novejših zgradb, 

med katerimi nas razveseli pogled na cvetoče oleandre, pridemo do starega dela mesta in ne pozabimo pogledati še edina ohranjena mestna vrata v obzidju - Vrata Munde. Skozi nje vidimo mogočni Vodnjak da Ponte.

Ne zavijemo v notranjost, ampak nadaljujemo pot do tržnice, ki jo obnavljajo. 

Tu poskrbimo za svoje želodce, ocvrti lignji so spet odlični.

Potem pa naprej po Semedelski promenadi 

in v Centralni mestni park, ki kaže veliko lepšo sliko kot avgusta: trava je spet zelena, nasadi so si opomogli, spet je tu voda... 

Tudi Semedelska plaža je lepo zelena, kopalcev ni veliko, več se jih sonči in uživa na zraku. Nad njo pa kraljuje Gravisijev grad.

Vračamo se mimo Taverne, Mestne plaže na utrjeno ploščad Bastion Belveder, 

od koder se nam odpre pogled na pristanišče. Pred njim čaka cela vrsta večjih ladij.

Še preko Titovega trga z Ložo, Pretorsko palačo, Armerijo, Foresterijo, Stolnico Marijinega vnebovzetja. 

V slednjo pokukamo, da vidimo nove orgle.

Že se je treba vrniti na Železniško postajo Koper. Posedimo še ob pijači, potem pa na vlak, ki ni pretirano zaseden. Zamuda ni velika, pred pol osmo smo v Sevnici.

V KOPER NA SPREHOD IN LIGNJE ZA TRI URE? ZAKAJ PA NE!

Več podatkov pod video posnetki.

Več posnetkov

Video:

Proge: do Celja 1846, Celje – Ljubljana 1849, Ljubljana -Postojna 1856, Postojna – Koper 1967 (40 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške, Tito z Modrim vlakom, potniški 1971, 1972; drugi tir) Zidani Most Zagreb 1862, drugi tir 1944, elektrificirana 1969.

Preostali steber Borovniškega viadukta iz leta 1856, ki je bil takrat največji zidani v Evropi z dvema etažama po 22 in 25 obokov. Med drugo svetovno vojno je bil že v slabem stanju, leta 1947 so naredili za železnico obvoz daleč po dolini, na viadukt pa spominja samo še en steber sredi mesta.

Koper (italijansko Capodistria), je z okoli 26.000 prebivalci peto do šesto največje mesto v Sloveniji (skupaj z Velenjem), eno najpomembnejših regionalnih središč v državi, drugo največje v Istri (na istrskem polotoku, za hrvaškim Puljem) oziroma največje v Slovenski Istri. Je središče istoimenske mestne občine, Obalno-kraške statistične regije in obalne mestne aglomeracije (Slovenska obala), ima pa tudi edino slovensko tovorno pristanišče. Koper je sedež rimskokatoliške Škofije Koper, ene od treh slovenskih javnih univerz, Univerze na Primorskem, Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS), dvojezične radijske in televizijske postaje, Pokrajinskega muzeja, pokrajinskega in škofijskega arhiva, knjižnice Srečka Vilharja, Pristaniške kapitanije oziroma Pomorske uprave RS in mednarodnega pomorskega mejnega prehoda, upravne enote, pa tudi enega od štirih višjih sodišč v Sloveniji. V Kopru je tudi Športni park Bonifika in prometno vozlišče, najpomembnejše je izvennivojski priključek Slavček ter potniška (avtobusna in železniška) postaja. Mesto je na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina. Njegova zgodovina sega v tretje do prvo stoletje pred našim štetjem (grška naselbina), dolga leta je povezan z Benečani, potem pod vladavino Avstrije, Italijo, leta 1947 postane sedež cone B Svobodnega tržaškega  ozemlja, po letu 1954 pa pomembno središče slovenske obale.

Vrata Munde, včasih glavna in zdaj edina še ohranjena mestna vrata od dvanajstih vrat zunanjega zida. Zgradili so jih leta 1516 v renesančnem slogu. Včasih je bil pred njimi most z utrdbo (Levji grad) za mitnico. Poleg njih je še del nekdanjega obzidja in stari umivalnik na notranji strani.

Mogočni Vodnjak Da Ponte, ki je bil omenjen že leta 1423, današnjo podobo je dobil leta 1666, uporabljali pa so ga do leta 1898. To je bil največji mestni vodnjak, v njem se je končal vodovod, ki je dovajal vodo v mesto.

Titov trg, kjer se nam pogled ustavi na čudoviti Loži iz 15. stoletja (preurejena v 17. stoletju). Krasijo jo lepi beneški gotsko zašiljeni loki. Namenjena je bila meščanskim razpravam, ki so jih nato upoštevali v mestnem svetu. Stavbo krasi tudi kipec Marije z otrokom, ki so ga postavili v spomin na uničujočo kugo leta 1554/1555. V sredini 19. stoletja je v pritličju stavbe zaživela kavarna, ki velja za eno najstarejših v Sloveniji.

Nasproti nje stoji mogočna Pretorska palača, ki izvira iz 13. stoletja, s sedanjo podobo iz 15. stoletja in napisnimi kamni, kipi in grbi. Slikovita palača je bila včasih sedež mestnih vladarjev, danes pa je protokolarni objekt in mestna hiša. Še dve zanimivi stavbi iz 15. in 16. stoletja stojita zraven: Armerija (nekdanje skladišče orožja) in Foresterija za sprejem in bivanje gostov.

Pokukamo v Stolnico Marijinega vnebovzetja, katere začetki segajo v 12. stoletje, večkrat je bila prenovljena, od jeseni 2021 pa se lahko pohvalijo s 16 ton težkimi orglami, ki so jih delno dobili kot darilo fundacije iz Švice.

Ob cerkvi stoji 54 metrov visok stolp iz 12. stoletja, ki so ga cerkvi pripojili kot zvonik v 15. stoletju. V njem visi zvon svetega Nazarija, najstarejši delujoči zvon v Sloveniji, ki so ga leta 1333 ulili v Benetkah. Za štiri evre vstopnine se je mogoče povzpeti na razgledišče 43 metrov visoko in občudovati razgled na mesto z okolico. 204 stopnice - malo preveč za nas.

Po Čevljarski ulici: v starem delu mesta v bistvu vsaka hiša palača ali kako drugače zgodovinsko pomembna. Bastion Belveder - utrjena ploščad, ki je v preteklosti imela obrambno funkcijo. Svojčas je bilo to skladišče orožja, kasneje pa je postalo mestno razgledišče. Bastion iz leta 1554 (katerega videz se je v 19. stoletju nekoliko spremenil, leta 2010 pa je bil obnovljen) je edini ohranjeni utrdbeni objekt koprskega zunanjega obzidja. Ob utrdbi je danes panoramsko dvigalo, ki povezuje potniški terminal s starim mestnim jedrom.

Na drugi strani pa iznad starih hiš štrli Tomosov blok - povojni stanovanjski blok, delo arhitekta Eda Mihevca. Gre za 10-nadstropno stolpnico, zgrajeno leta 1957, kjer je bilo prvotno 90 majhnih garsonjer. Te so bile namenjene delavcem tovarne Tomos, ki so prihajali iz nekdanjih jugoslovanskih republik (v bistvu je bil to samski dom). Stolpnico so mnogi kritizirali, predvsem zaradi njenega porušenja silhuete mestnega jedra. Leta 2018 so jo prenovili, danes so v njej stanovanja. Zdaj poleg nje stoji še ena, malo nižja stolpnica.

Preko zaliva v Semedelo opazimo Gravisijev grad z obzidjem. Grad je bil zgrajen leta 1885 v neogotskem slogu. Postaviti ga je dal koprski zdravnik in plemič Pio Gravisi – Barbabianca. Kasneje so se lastniki menjali, nekaj časa je bil celo v lasti Mestne občine Koper, sedaj pa je ponovno v zasebni lasti. V stavbi je bila v dvajsetih letih 20. stoletja italijanska osnovna šola, po drugi svetovni vojni pa so bila tam celo socialna stanovanja. Po ponovnem prehodu v zasebno last je novi lastnik stavbo obnovil (nekateri deli so bili porušeni in obnovljeni v prvotni podobi, ohranjena so vhodna vrata, del zunanjega obzidja in freske), dodana je bila kapelica.

Mimo Taverne - nekdanjega skladišča soli, kjer se danes odvijajo najrazličnejši glasbeni, kulturni, kulinarični in drugi dogodki. Skladišče soli je bilo postavljeno v 17. stoletju ob obzidju in starem koprskem mandraču. Po prvotnem sporu z Beneško republiko (prvič leta 1145), kjer je bil Koper poražen in prisiljen v tako imenovano »prisego zvestobe« beneškemu dožu, ob kasnejših spopadih Koper ni sodeloval (ostal je lojalen Benečanom) in tako je leta 1182 v zahvalo dobil za dobo 29 let pravico do monopolnega pristanišča soli, z izključno pravico na odseku med Gradežem in Puljem za uvoz soli na celino. S tem je Koper uveljavil svoj ekonomski primat med istrskimi mesti.

Centralni mestni park: uredili leta 2018 na 26 tisoč kvadratnih metrih zasutega področja med nekdanjim otokom in celino (stroškov je bilo za tri milijone evrov.

Po Semedelski promenadi do mosta preko rečice Badeševice, ki izvira pod Svetim Antonom in se je prvotno izlivala v Škocjanski zatok, potem pa so jo delno speljali po umetni strugi tu do morja, da ne bi ob neurjih poplavljala.

Semedelska plaža - včasih obala je bila neprivlačna za kopanje. Zadnja leta je voda v morju čistejša, lani pa je Mestna občina Koper z nasutjem pridobila okrog 20 tisoč kvadratnih metrov površine. Trate, drevesa, ob robu vrsta mladih oleandrov, v sredine še druge zasaditve. Plaža pa z nasutim peskom na nekaj mestih, lahkim dostopom do morja.