Po prebujanju napravim 500 gibov - polovično vadbo na prostem, po zajtrku pa smer Italija: skozi Trbiž in Ugovizzo (Ukve),
potem pa po plačljivi cesti do parkirišča pod zavetiščem Refugio Nordio Deffar. Lahko bi se peljali prav do zavetišča, ampak gozdna cesta je dobra tudi za pešačenje. Proti sedlu Bistrica (Sella Bistrizza) vodita dve poti,
mi krenemo po levi, naprej pa spustimo "ta hitre", katerih cilj je Ojstrnik/Osternig (2052 m).
Občudujemo vitke smreke, stikamo za gobami in jih nekaj tudi najdemo,
od zavetišča naprej pa moramo bolj paziti na stezo, po kateri se krepko dvigamo. Vmes srečamo tudi skupino podjetnih Avstrijcev, ki se spuščajo v nasprotni smeri. Olajšanje nastopi, ko stopimo na sedlo s planino na višini 1720 prav na meji Italije z Avstrijo.
Po travnikih se pasejo krave in konji, pri kočah v naselju se igrajo koze.
V hrib so posajene v glavnem lepo vzdrževane hišice.
Spodnji posnetek je delo Vinka Šeška.
Sedemo na teraso postojanke Feinstrizer Alm, natakarica se potrudi s slovenščino, mi pa poleg kave naročimo še jabolčni zavitek in njihovo posebno pecivo.
Počasi se odpravimo do Kapelice Marije Snežne (Madonna della Neve, Maria Schnee), kjer pozvonimo za srečo in se še dodatno podpremo s hrano in pijačo.
Ko se preostala skupina vrne z Ojstrnika, se skupaj preko sedla Pleccia (Pleče) spustimo do parkirišča.
Vmes pa gobe, gobe, gobe ... Te je treba ob prihodu domov še očistiti, prej pa izdatno malicati.
Dež je odnesel nekaj peska s ceste, zato pred večerjo sledi še delovna akcija, da stvari popravimo. K sreči je nasutje s svojim avtomobilom utrdila Jožica in nam ga ni bilo treba z nogami.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar