Pet se nas od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica ob osmih zjutraj na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) zaskrbljeno ozira v oblake. Bo vreme zdržalo? Kam daleč ne upamo, odločimo se za sprehod ob Savi.
Veseli smo vseh dreves javorov in tulipanovcev, ki so zdržali v suši, nekaj se jih je žal posušilo. Ob lepo urejenem vežbališču za pse se spomnimo polemike nedavno tega o tem, če imamo v Sevnici sploh park. No, drevored je že, ob Savi pa je še veliko travnatih površin, ki bi jih lahko zasadili z drevjem in grmovnicami, oblikovali grede z rožami, vmes utrdili peščene steze in postavili še več klopic. Celo kakšen vodomet ne bi bil odveč. Je bil tu mišljen Senzorični vrt kot pobuda v okviru Participativnega proračuna za leto 2023?
Dobra duša iz hiše blizu Stillesa nas je že pretekla leta razveselila s koškom jabolk in povabilom, naj si jih vzamemo. Tokrat nas je pogostila z grozdi izabele. Hvala lepa, slastni so!
Malo naprej z zanimanjem opazujemo plodove pasijonke, nenavadne cvetove, ki jih uporabljajo tudi za parfume, smo že videli, na plodove pa večina ni bila pozorna. Dobri so za kompote in marmelade, uporabljajo jih pa tudi v zdravilne namene.
Okolica Srednje šole Sevnica je pravo razstavišče skulptur iz lesa, zanimiv pa je tudi premični čebelnjak. Igrala, priprave za vadbo, steza za balinanje - vse v dopoldanskem času počiva.
Foto: Ljubo Motore.
Tudi mi jih pustimo pri miru, sprehodimo se na Glavni trg in raje sedemo na teraso Kavarne Špica h kavi in klepetu.
Foto: Ljubo Motore.
Pred povratkom še malo kulture: ogled fotografske razstave "ŠTIRJE LETNI ČASI V FOTOGRAFIJI" sevniškega ljubiteljskega fotografa Martina Uraniča v Preddverju Trškega dvorca. Kako raznoliko in slikovito!
Tudi vračamo se ob Savi, razveseljujejo nas prve jesenske barve,
za nami pa se bliska in grmi. Veter sicer odnese grozeče oblake drugam, mi pa smo veseli, da nismo mokri. Dve uri smo pa le uživali!
Ni komentarjev:
Objavite komentar