16 nas je od Spoznavanja vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica za vlak ob 13.35, ena se nam pridruži na Bregu. Vsi smo namenjen v Ljubljano gledat praznične lučke.
Pri Prešernovem spomeniku stoji okrašena ena od desetih velikih smrek, po mestu je še 79 zelenih dreves, ki jih bodo po praznikih vrnili v naravo. Nekatera so okrasili otroci, druge meščani z od doma prinešenimi okraski.
Prečkamo Tromostovje: kamnitemu mostu iz leta 1842 so leta 1932 dodali še dva betonska. Zavijemo proti Tržnici, kjer je na Pogačarjevem trgu na stojnicah s hrano že živahno, še bolj bo, ko bo ob pol osmih začela igrati skupina Zvita feltna.
Tudi tu stojijo v kotu jaslice.
Stolnico svetega Nikolaja so zgradili v letih 1701 - 1706 na temeljih starejše. Notranjost so oblikovali med drugim Robba, Pozzo, Langus in Plečnik. Nas bolj zanima zunanjost: ustavimo se pri glavnih vratih s prikazom zgodovine krščanstva v Sloveniji (avtor Tone Demšar) in stranskih s predstavitvijo ljubljanskih škofov v 20. stoletju (avtor Mirsad Begić).
Ljubljanski grad nas mika, pa ne bi šli peš: pomagamo si s tirno vzpenjačo, ki obratuje od leta 2006. Kabina za 33 oseb pelje vsakih deset minut in tako prepelje do 500 ljudi na uro. Vožnja traja eno minuto, upokojeni za povratno karto plačamo štiri evre in pol. Grad ima osnovo v 12. stoletju, dograjevali in spreminjali so ga v 15., 16. in 17. stoletju, poleg prvotnih obrambnih je imel v toku časa še različne druge funkcije.
Do Robbovega vodnjaka treh kranjskih rek (Sava, Krka, Ljubljanica) iz leta 1751 pridemo ravno pravi čas, da uživamo ob sprevodu dedka Mraza z godbo in pisanim spremstvom.
Francesco Robba (1698 - 1757), kipar italijanskega rodu, je nekaj časa živel v Ljubljani, bil poročen s Slovenko, pri gradnji vodnjaka pa je zaradi dragih materialov skoraj bankrotiral. Original vodnjaka stoji od leta 2008 v Narodni galeriji.
Pokukamo še v atrij Mestne hiše, katere osnove segajo v 15. stoletje, sedanjo obliko pa je iz treh hiš dobila v letih 1717 - 1719. Še kar naprej po starem delu mesta nas vodi pot, preko Šuštarskega mosta in po nabrežju Ljubljanice. Nekatere v skupini zgrabi domotožje in se odpravijo na vlak, štirje pa si privoščimo kuhanček in nadaljujemo sprehod do Gallusovega nabrežja,
kjer stojijo velike jaslice iz slame: že deseto leto jih oblikuje Anton Kravanja.
Počasi se premikamo proti Kongresnemu trgu, se v njegovem kotu okrepčamo s pico, občudujemo okrasitev trga z lampijoni, potem pa pred velikim odrom čakamo na nastop skupine Crvena jabuka, ki naj bi se začel ob sedmih. Pa se ne in, ko nas mine potrpljenje, se tudi mi odpravimo na vlak ob 19.55. Pred pol deseto smo v Sevnici.
Ni komentarjev:
Objavite komentar