Po zgodnjem zbujanju in zajtrku se ob sedmih pred nami v zraku odvije prava predstava z baloni:
Ob pol devetih, ko se zrak ogreje na 12 stopinj, nadaljujemo pot. Ovrednotimo pretekli dan s pesmijo, potem pa Marko organizira predstavitve potnikov in potnic: veliko zanimivega izvemo. Dvigamo se preko Taurusa in temperatura pada, smo že na planoti z okrog 1560 metri. Med hribi se razprostirajo širne ravnice. Med vožnjo izvemo tudi, da je v Turčiji vse "original fake" - vse prave znamke, ampak potvorjene.
Ustavimo se v zanimivem lokalu, kjer poskusimo jogurt z medom in makovimi semeni, brskamo med spominčki, naši mladi pa pomagajo šoferju pri pranju šip na avtobusu. Zelo slikoviti je opremljeno stranišče,
Kanjon Saklikent za nekatere ne pomeni težav, nekaj pa se nas zboji mrzle vode ter spolzkih tal in se po njem sprehodimo le en del - po suhem. Visoke stene se dvigajo nad poskočno vodo in prijetno se je ohladiti, saj je zunaj njega že 26 stopinj.
Prijeten je sprehod ob zorečih granatnih jabolkah, pod hišicami na drevesih
in ob posebnih lokalih na neke vrste splavih.
Odpeljemo se naprej proti jugu in parkiramo pred plažo Patara, do katere se sprehodimo peš po drobnem pesku. Znana je kot gnezdišče velikih morskih želv, zato je zadrževanje ponoči na njej prepovedano. Je ena izmed najdaljših turških mivkastih plaž, dolga je 16 (ali 12) kilometrov. Široka je 500 metrov in v ozadju so sipine.
Nekateri se kopajo, drugi se sončimo in uživamo v sončnem zahodu. Za Turke je čas okrog praznika neodvisnosti prilika, da se pred zimo še kopajo. Ob šestih zvečer je še vedno 24 stopinj. Šofer je pred vstopom na avtobus zelo natančen: pomaga pri umivanju nog in pometanju peska.
Pred odhodom v kraj Demre, kjer bomo prespali dve noči, se ustavimo še v šarmantnem mestecu Kaş, da se sprehodimo in doživimo nekaj predprazničnega vzdušja. 29. oktobra Turčija praznuje dan republike (v bistvu ga praznujejo dva dni) v spomin na razglasitev republike leta 1923. V tem času so vsa naselja polna zastav in slik Mustafe Kemala Atatürka, velike zastave se vijejo tudi na visokih hribih, visijo preko fasad zgradb ...
Mesto je polno ozkih ulic, lokalov, butikov, pripravljen je tudi oder za program, ki pa ga ne dočakamo. Znano je po ročno izdelanem nakitu.
Nismo bili preveč uspešni pri nagradnem vprašanju ob posnetku Pink Flydov: kako je njihov bobnar Roger Waters povezan s kraji, po katerih potujemo. V Costa Rici na otoku Kekova (med krajema Kaş in Demre) ima hišo.
Demre je znan kot rojstni kraj Noela Babe (turški Miklavž). Za nas pa je važen Hotel Winecity, kjer prenočimo.
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar