Turška nagajivščina - 4. 11. 2024

Zbujanje ob petih, zajtrk ob sedmih, 

ob osmih se poslovimo od Hotela Alpin in krenemo na ogled Istanbula. 

Prvi postanek napravimo na antičnem hipodromu (450 krat 150 metrov) za 150 tisoč obiskovalcev, konjske dirke, množična zborovanja -bil pa je nekaj metrov niže od sedanjega nivoja. Na "hrbtenici" hipodroma so bili pomembni spomeniki: Nemška fontana iz leta 1900 kot znak prijateljstva med nemškim in osmanskim cesarstvom. Nemci, Italijani, Francozi, Angleži so "posvojili" veliko dragocenosti: štirje jezdeci na Cerkvi svetega Marka v Benetkah so s tega hipodroma. Tu so še Egipčanski obelisk prepeljan iz Luxorja v Egiptu leta 390 (postavljena je tretjina originalnega - 600 ton težak del, dva sta med prevozom potonila) in Kačji steber iz grškega preročišča Delfi, ki naj bi ga napravili iz pretopljenih ščitov poraženih Perzijcev. Zidan obelisk, obnovljen v desetem stoletju, je 32 metrov visok, v originalu je bil oblečen v bronaste plošče. Janičarji so včasih za dokaz poguma plezali na njega. V bližini so tudi zanimivi muzeji.

En posnetek je Markov.

Potem pa se napotimo v Modro mošejo s šestimi minareti, ki so jo zgradili v začetku 17. stoletja v času sultana Ahmeda, tu je tudi pokopan. Za gradnjo je popolnoma izpraznil zakladnico, drugi sultani so sicer gradili mošeje iz vojnega plena, on pa ga ni imel. Arhitekt je bil bosanskega rodu in zgradil naj bi zgradbo z zlatim minaretom. Beseda zlato in šest sta podobna (altin - alti) in zgradil  je šest minaretov, ampak z zlatimi zaključki. Ima pet glavnih (visoke 43 metrov) in osem sekundarnih kupul, ime pa ji je dalo 20 tisoč modrih ploščic. Do spomladi so jo še obnavljali, zdaj pa je spet na ogled.

Mošejo Hagia Sofia s štirimi minareti (tretja po vrsti na tem mestu) vidimo samo od zunaj: vstopnina je zelo visoka in vrsta za ogled neverjetno dolga. Zgrajena je bila leta 567 v času sultana Justinijana. Kupola kot Partenon predstavlja moč države, kvadratna zasnova kot pri baziliki, pa moč cerkve. Kasneje spremenjena v mošejo služi za osnovo gradenj drugih. Kupola je visoka 64 metrov, tisoč let je bila to največja pokrita stavba na svetu. Delalo jo je deset tisoč delavcev pičlih šest let, po nekaj letih se je prvotna kupola zrušila. Dodali so okna in kasneje minarete ter jo tako utrdili. Skrivnost obstojnosti zidov pa so koščki apna v njih. 

Med zelo znanimi mošejami je tudi Sulejmanija, ki jo je dal zgraditi Sulejman Veličastni. 

Do Egipčanskega bazarja se zapeljemo s tramvajem in se potopimo v bogastvo začimb in dišav. Na predstavitvi predvsem poslušamo, gledamo in pokušamo, manj kupujemo. Slaščica Turkish delight iz želatine, škroba, sladkorja in dodatkov - suho sadje, oreščki (lokum) ostane sveža šest mesecev na sobni temperaturi. Ponujajo tudi kralja začimb žafran, za zdravje naj bi pili tudi čaj iz njega, ki mora biti rumene barve, ne rdeče. Prodajajo po tri, pet gramov in "drag je kot žafran". Na voljo je tudi nekaj za vdihavanje.

Foto: Stane.

Za 30 evrov se odpeljemo na enourno plovbo z ladjico po Bosporju, da z vode ob razlagi v angleščini vidimo znamenitosti Istanbula. Oblačno je, malo piha, po povratku pa posije sonce in nas ogreje s 16, kasneje 18 stopinjami. 

Še zadnji nakupi spominčkov, ob pol treh pa moramo na letališče. Na poti Marko napravi pregled potovanja, mi pa se mu zahvalimo s pesmijo. Zahvalimo se tudi lokalnemu vodniku  Mustafi in šoferju Ahmedu, ki nas je varno vozil na več kot tri tisoč kilometrov dolgi poti. Smo dosegli cilje, sprašuje Marko. Točni smo bili vse bolj, stopili smo iz cone udobja, spoštovali lokalno kulturo, pomagali smo drug drugemu, težave smo reševali sproti - bili smo uspešni. Mladi pa pravijo takole:

Že proti letališču drvimo, imeli smo se fino.
Turčija je bila zanimiva, družba tudi prima.
Vreme bilo je perfektno, videli smo veliko, pili in jedli in pika.

Prijava na let je običajna, pred vkrcavanjem pa se zaplete:  za nekaj potnikov na letalu ni prostora. Ponudijo odškodnino, prenočevanje v hotelu in let naslednji dan. Reši nas vodič Marko, ki je pripravljen ostati v Istanbulu še en dan. Odhod letala je ob 18.30, polet je miren, udoben, zanimiv pa je nagovor osebja: Dear ladies and gentlemen, dear children (Drage gospe in gospodje, dragi otroci - posebej pozdravijo otroke).

Ob 18.40 pristanemo na Brniku (ne nismo leteli samo deset minut, časovna razlika je dve uri!) in Tončka nas tri varno pripelje domov, tudi obvoz v Mirenski dolini nas ne spravi iz tira. 

Hipodrom davni: vodnjak, obelisk; smo že v mošeji hitro kot blisk.

Tramvaj, bazar še in ladjice čar; kupi, porabi, čeprav je za dar. Gremo ...

IN ŠE ZA KONEC:

Družba predraga, končuje se pot; srečni, veseli bili smo povsod. 

Lepi spomini ostanejo naj, skupaj na poti mogoče še kdaj. Gremo ...

Marko, vodič naš, zdaj hvala za vse. Ni vse le služba, je tudi srce.

Z znanjem, izkušnjo ogromno si dal, z žarom po Turčiji nas popeljal. Gremo ...

Ostajajo nam spomini na to vsebinsko bogato in zanimivo potovanje s prijetnim druženjem. Hvala vsem!

Video: