Turška nagajivščina - 30. 10. 2024

Zbudim se malo kasneje, še vedno pa je dovolj časa, da telovadimo pod oranževci, skoraj na prostem pa imamo tudi zajtrk, 

kjer nam postrežejo tudi s sveže pripravljeno omletami, uživamo ob slastnih dinjah in medom s sezamom, čaj pa si natakamo iz značilnih turških čajnikov v dveh nivojih. 

Ob pol desetih se sprehodimo po plaži s prodniki in pogledujemo proti visoki gori - Likijski Olimp je to z okrog 2.400 metrov višini in je tudi del Likijske pohodne poti. 

Nekateri se odločimo za obisk ostankov starega Olympusa, katerega začetki segajo v četrto stoletje pred našim štetjem. V zgodovini so ob obali zgradili vrsto trdnjav, to je bilo znano pribežališče piratov, v 15. stoletju so mesto opustili. Sicer nam pri vhodu ne odobrijo vstopnic po znižani ceni za skupino desetih (baje je to mogoče samo pri nasprotnem vhodu), vsak plača 371 lir in veliko področje v zavetni dolini si temeljito ogledamo. Veliko je delavcev, ki obnavljajo ostanke, veliko je kažipotov in informativnih tabel z opisi tudi v angleščini. Področje je postalo bolj popularno okrog leta 2000 tudi zaradi značilnih namestitev domačina Kadirja - v glavnem so to bile hišice na drevesih. Sevniški planinci so pred leti v njih prespali, kmalu zatem pa so pogorele. Sem so se zatekali tudi hipiji, veliko je bilo droge in tudi policija je imela kar veliko dela. Nastajala so naselja, podobne tem, agencija Oskar pa se jim je odrekla, ker so naleteli na stenice in uši. 

Vračamo se po obali in v senci posedimo ob ayranu po 60 lir. Na glavni ulici ne manjka restavracij, v eni izmed njih si privoščimo lečino juho po sto lir, ponujajo pa tudi paradižnikovo in piščančjo. 

Sledi uživanje na visečih mrežah s pogledom na zoreče pomaranče, ki se jih tudi na veliko privoščimo. Tončka nam pripravi pravi piknik s pršutom na našem velikem balkonu. 

Konec počitka: ob pol sedmih zvečer se odpeljemo na posebni večerni dogodek - pohod pod goro Himera (Chimaera) k večnim ognjem - metan in drugi plini gorijo na področju pet tisoč kvadratnih metrov že najmanj 2.500 let dan in noč. Omenja jih že Plinij Starejši, 

povezani pa so tudi z mitom o pošasti Himera: spredaj lev, v sredini koza, zadaj piton. Včasih je bilo tu tudi rimsko svetišče Hefajstu. Z lučkami se počasi vzpenjamo po stari kamniti rimski poti, kar veliko nas je, premagati pa moramo 150 višinskih metrov. 

Ustavimo se ob ognjenih zubljih, ki švigajo izpod skal in ustvarjajo tajanstveno vzdušje. Mi ga obogatimo s pokušnjo vin: tri bele vrste, dve rdeči in jagodno vino; zraven prigrizki in vesela pesem. Nad nami skupuna uživa ob melodijah, ki so podobnem tistim od domorodcev v Avstraliji. Previdno se vračamo po spolzkih kamnih in ob pol desetih smo "doma". Zdaj pa hitro spat, jutri zgodaj vstajamo.

Sprehod po obali, v Olympos gremo; potem vsak po svoje: oranže, v vodo. 
Po kamnih do večnega ognja v breg, pijača in pesem vse na povprek. Gremo ...

Video: