Ko se ob pol sedmih zbiramo, se že kopičijo grozljivi oblaki. Ampak, mi se ne damo! S kombijem se zapeljemo skozi Zidani Most do Save, ki je navadno naše izhodišče za turo na Zasavsko Sveto goro. Tokrat pa se peljemo še tri kilometre naprej do vasi Leše, kjer na primernem mestu parkiramo.
Kmalu po začetku vzpona nas začnejo "motiti" jagode ob poti. Prav slastne so! Pot po gozdu pa je sploh nekaj izrednega: prijetno mehka in čisto sveže pokošena. Med drevesi se že odpira pogled proti našemu cilju. Objame nas vonj lipovega cvetja in ob travnikih pridemo na asfaltirano cesto na začetku vasi Rovišče. Tri pohodnice v zaščitnici nismo nič kaj vesele trde ceste, pa nas zapelje puščica, ki kaže desno navkreber. Da je zraven zapisan R., nas nič ne moti. Res je pot zelo strma in označena samo z belimi krogi, ne pa s standardno markacijo, me pa kar naprej. Še kar naprej se vzpenjamo, zdaj že po grebenu in na čistini ugotovimo, da jo mahamo na Roviški vrh in ne na Zasavsko goro.
Imamo pa na njo čudovit pogled, pa tudi na Vače, Slivno in celo Miklavž. Okrog nas celi vrtovi rese, tudi pot je vsa mehka od nje. Pod seboj slutimo cesto, ampak sestop je prestrm, zato kar lepo naprej v hrib. Končno se na levo pokaže nekaj stezi podobnega navzdol. Prepričana sem, da tu svoj adrenalin preizkušajo gorski kolesarji, kasneje pa izvemo, da se tu izživlja motorist. Previdno se spustimo do ceste, kjer sestopimo čisto blizu uradne steze z Roviškega vrha. Malo hodimo po cesti, potem pa še po bližnjici, kjer je še vedno improvizirana kopalnica, da prideš na Sveto goro urejen.
Naš podvig vzpodbudi še dva pohodnika, da gresta na Roviški vrh, mi pa se v domu podpremo s hrano in pijačo, potem pa ogledamo pokopališče okrog cerkve Marijinega rojstva. Prva cerkev je omenjena že leta 1250, kasneje pa so jo večkrat prezidavali. Okrog nje je dobro ohranjeno taborsko obzidje, prosto stoječi zvonik pa je bil včasih obrambni stolp. Spet smo v oblaku vonja po lipovem cvetju, občudujemo urejenost župnijskega urada ter nadomestne mežnarije in uživamo ob krasnih razgledih. Nekaj kapelj dežja pa nas spomni, da je treba v dolino.
V Radečah se spomnemo, da še sploh nismo spili kave. V kavarni Galerija pri marketu Spar je ravno pravo mesto, saj si lahko ogledamo razstavo fotografskih posnetkov iz okolice Radeč, med njimi tudi odlična dela našega Vinka Šeška.
In dež? Ulil se je malo pred Boštanjem. Nobenih problemov z njim!
Več posnetkov:
Video:
Spletne strani:
Ni komentarjev:
Objavite komentar