Danes je na Kanarskih otokih praznik, kljub temu se zbudim ob petih,
petnajst minut pred sedmo pa nas ob jutranji vadbi pozdravijo luči v barvi zastave na najvišji stavbi v mestu. Ko se dobro razgibamo, sledi zajtrk, potem pa pakiranje.
Posnetek z aparatom Andreje Humar.
V recepciji pa nas pričaka praznična miza, pogrnjena v nacionalnih barvah in obložena s sadjem in pecivom.
8.45 je čas za odhod proti jugu. Oblačno je.
Ogledujemo si še ta del otoka, zbiramo vtise preteklih dni, ponavljamo fraze v španščini in ugotavljamo, da je jezik Kanarskih otokov malo svojski v primerjavi s španščino na celini. Sicer pa ima vsak otok svoj dialekt. Marsikomu od nas pa je španščina "španska vas", čeprav je zelo razširjen jezik. V Španiji govori špansko 46 milijonov ljudi, na svetu govori špansko kot materni jezik 350 milijonov ljudi v 21 državah, največ v Mehiki. Na internetu španščina zaseda tretje mesto: takoj za angleščino in kitajščino.
Hitro smo v pristanišču Playa Blanca ("Bela plaža"), ki je najjužnejše mesto na otoku Lanzarote in ima veliko sonca, pristanišče, marino, podvodni muzej, urejen javni promet ...
V pristanišču prtljago zložijo na posebne vozičke, mi pa se vkrcamo na velik trajekt Fred Olson Bocayna Express za prevoz na otok Fuerteventura ob desetih.
Na njem je prostora za 436 ljudi in 69 vozil, na tej vožnji nas je samo 66, vozil pa je 35.
Imajo pa tudi posebne bokse za pse zunaj na palubi.
Udoben in lepo urejen je, dobimo sedeže v prvi vrsti s širokim razgledom in pecivo za dobrodošlico.
Seveda nadziram natovarjanje avtomobilov in odhod, potem pa se je treba podkrepiti še s kavo z mlekom za evro 40 centov.
Po 25-tih minutah pristanemo v pristanišču Corralejo na otoku Fuerteventura ("močno bogat v skromnosti, vetroven ali srečen"), drugem največjem od Kanarskih otokov, verjetno najstarejšem (izpred 20 milijoni let), sicer pa je to "puščavski otok", včasih je bil tudi najbolj zapuščen. Z izgradnjo letališča so začeli graditi apartmajska naselja na vseh mogočih in nemogočih krajih. Domačini so začeli protestirati proti množičnemu turizmu in tujim dobičkarjem.
97 kilometrov je oddaljen od Afrike (veliko ilegalnih prebegov od tam z veliko žrtvami), meri 1.660 kvadratnih kilometrov (110 krat 31 kilometrov) in ima okrog 125 tisoč prebivalcev (najredkeje naseljena med Kanarskimi otoki). Najvišji vrh meri 807 metrov. Ima 152 ločenih plaž vzdolž svoje obale - 50 km belega peska in 25 km črnih vulkanskih prodov. Z Lanzarotejem naj bi tvorila skupen otok, pred petimi milijoni let sta nastala dva. Pokrajina je pusta, suha, z malo padavinami, še ta odteče, ker ni vegetacije. Ker nimajo sladke vode, razsoljujejo morsko, turisti so ogromni porabniki vode. Dogajajo se tudi peščeni viharji in napadi kobilic. Imajo malo žita, zelenjave in koze, glavni gospodarski panogi sta turizem in ribištvo. Leta 1409 to področje osvojijo Španci, za domačine pa pomenijo vsi časi pravo garanje za preživetje. Predvsem je uspevala trgovina s kozjim usnjem. Mi se zadržujemo bolj v zgornjem delu otoka, vmes je puščava, na jugu pa dolge plaže in turistična naselja.
Corralejo - nekdanja ribiška vasica je zdaj pomembno turistično mesto v občini La Oliva z narodnostno zelo pisanim prebivalstvom. Začetek naselbine sega v leto 1810 ali celo šele v leto 1850, od leta 1970 pa se začne razvijati turizem in mesto raste z novimi turističnimi naselji.
Avtobus nas že čaka in vozimo se 13 kilometrov daleč do vasice Lajares - proti nekdanjemu vulkanu Calderón Hondo, ki je visok 278 metrov. Krater meri 250 krat 300 metrov, njegova globina pa je 66 metrov. Je eden najbolje ohranjenih kraterjev na otoku, bruhal je pred 50.000 leti. Takrat je na sedmih točkah na pet kilometrov dolgi ravni razdalji začela bruhati lava in zaradi tega se je površina otoka Fuerteventura povečala za 110 kvadratnih kilometrov, nastal pa je tudi otok Lobos.
Obljubljajo nam pet kilometrov hoje: najprej je položna, potem bolj strma.
Foto: Andreja Humar.
Veličasten je pogled v 70 metrov globok krater in lep razgled vse na okrog. Veverice, ki naj bi jedle iz roke, se pa niso prikazale.
Na povratku srečamo karavano kamel s turisti, ki na ugasli vulkan ne bi šli peš.
Skozi kraj La Oliva, ki je tudi sedež občine, se samo peljemo
in z avtobusa pogledamo cerkev Gospe od La Candelaria
in zgodovinsko zgradbo Casa de los Coroneles, ki jo prenavljajo. Mesto La Oliva so ustanovili leta 1500. Je tudi zgodovinski sedež otoških polkovnikov, ki so prebivali v mogočni Casa de los Coroneles iz leta 1740 (verjetno), zgrajena je v kanarsko andaluzijskem slogu. Ima dvakrat po osem oken in lesene balkončke. Zaradi tega je od leta 1834 do leta 1860 nasledil Villa de Betancuria kot glavno mesto Fuerteventure, ko je Puerto de Cabras (preimenovali so ga v Puerto del Rosario ) postal novo glavno mesto.
Oblačno je, pade tudi kakšna kaplja dežja. Koliko kapljic na kvadratni meter? Nismo šteli, ampak ne veliko.
Obiščemo demonstracijski center Finca Canarias Aloe Vera La Oliva, majhno družinsko podjetje, ki se že dve leti ukvarja z organskim gojenjem (100 procentna ekološka pridelava) in predelavo aloe vere. Pohvalijo se lahko s 30.000 odraslimi rastlinami aloe vere, starih od deset do trideset let. Rastlina izvira iz vzhodne Afrike, pogoji na Kanarskih otokih je idealno za njeno rast, ker ne prenese nizkih temperatur, dobra pa prenaša žgoče sonce in sušo, čeprav zeleni listi na močnem soncu porumenijo in konice se malo posušijo. Spomladi zraste cvetno steblo tudi do pol metra višine, rastlina cveti od marca do oktobra in živi v simbiozi z drevesnimi glivami, ki pomagajo koreninam pri obsorbciji mineralni snovi. Najboljša je baje taka aloe vera s prozorno pulpo: skorja je močno odvajalna, uporabna je sredica za sok, ki se hitro pokvari (hladilnik!), z dodatki pa zdrži dlje. Poleg mnogih zdravilnih ima rastlina tudi hranilne snovi, z njo se lahko pospeši okrevanje po operativnih posegih. Njene učinke je poznal in uporabljal že Krištof Kolumb, Egipčani pa so jo uporabljali že 4.000 let pred našim štetjem.
Spodnji posnetek s fotoaparatom Andreje Humar.
Razlaga nam Poljakinja v angleščini. Na predstavitvi se tudi mažemo z različnimi pripravki, upamo, da se bomo pomladili; pokusimo grenko tekočino, v trgovini tudi kakšno stvar kupimo (to je mogoče tudi po spletu), cene pa so precej visoke.
Vrnemo se v Corralejo, ki sicer ni glavno, je pa največje mesto na otoku Fuerteventura. Spada pa v občino La Oliva, ker je ta starejša od njega.
Posnetek z aparatom Andreje Humar.
Takoj nas zajame turistični vrvež in vlakec, ki nas za tri evre po osebi zapelje po mestu: ob obali, skozi turistične komplekse, v pristanišče, ki ga že poznamo (pristanek s trajektom pred nekaj urami), marino in središče mesta z veliko trgovinami in lokali. Vetrič prijetno pihlja, ušesa pa polni stara glasba Toma Jonesa. Pravo uživanje!
Foto: Andreja Humar.
Treba pa je poskrbeti tudi za naše želodčke: kar velika skupina nas gre z vodičko Andrejo v preverjeno restavracijo, kjer takoj sestavijo omizje, dovolj hitro dobimo potem hrano in pijačo. Jaz se odločim za ribjo juho, manjšo porcijo lignjev in pivo - dobra malica za 14 evrov. Vodičko pa presenetijo z veliko ribo.
Za sprehod po kosilu poskrbimo na sipinah Dunas de Corralejo (naravni park od leta 1994), kjer uživajo kajterji, nekaj surferjev, največ pa nas je firbcev. Nastavljamo se vetru,
vodička Andreja poskrbi za preventivo, da se ne bi prehladili,
Posnetek z aparatom Andreje Humar.
v pesek pa napravimo velik napis Oskar - naj se ve, kdo je bil tu. Te največje sipine na Kanarskih otokih (več kot 2.600 hektarov) so organskega izvora, saj izvirajo iz razpada in mletja lupin mehkužcev in drugih morskih organizmov z notranjim okostjem.
Zapeljemo se skozi letovišče in mimo obrambnega stolpa iz 18. stoletja Calleta de Fuste & El Castillo, da vidimo, kaj je nastalo iz majhne ribiške vasice. Veliko stvari je v postopkih in nekaj projektov ustavljenih.
Na hribu na območju Costa de Antigua v bolj mirnem ozračju nas čaka naš Elba Lucía Sport & Suite Hotel v nenavadnem okolju novih gradenj in stare podrtije.
Sam hotel pa je nekaj izrednega: krasna stavba, obkrožena s cvetočimi rastlinami, s kotički v zelenju, z bazenom v atriju in našimi apartmaji: dnevna soba s kuhinjo, spalnica in kopalnica. Sama prijava traja dolgo, ker naj bi vsak izpolnjeval obrazce, po posredovanju jih samo podpišemo.
Večina nas ima direktni dostop do bazena, ki ga je treba izkoristiti. Sicer na lastno odgovornost, ker so uradne ure že mimo, ampak z Mirico napraviva nekaj krogov po vodi, ki ima okrog 20 stopinj, in ostaneva živi. Le podplati se nočejo ogreti, bi bilo treba imeti pri plavanju "zokne". Da se ogrejeva, napraviva krog okrog stavbe, najdeva športne objekte, občudujeva rože, ugotoviva, da na obalo vozi zastonj avtobus, da je pri roki tudi trgovinica ... Zvečer je v kavarni živa glasba s pevko, ampak nekateri se zabavamo z igranjem kart do devetih, potem pa spat. Za WIFI dobimo vsak svoje geslo za tri povezave (deluje počasi).
S trajektom čez morje, potem na vulkan; z aloe je vero nov imidž ti dan.
Z vlakcem po mestu, želodček je sit, še na sipine - za danes smo kvit. Gremo v daljine ...
Nova doživetja na novem, že tretjem otoku!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar