Zgodaj je treba vstati, da si ob štirih zjutraj že na Avtobusni postaji Sevnica, od koder krenemo proti Bosni. Ko vstopijo v Krškem zadnji potniki in potnice, nas je skupaj 28 in s šoferjem Tonijem in vodičko Matejo
se peljemo vzhajajočemu soncu naproti.
Na meji s Hrvaško prost prehod, njihove avtoceste niso kaj prida, ampak ob sedmih smo na meji z Bosno v Gradiški, prečkamo Savo in potem je že bolje. Mateja nam pripoveduje o posebnostih ob poti, različnih kulturah, zemljepisu in zgodovini. To je stičišče vzhodne in zahodne civilizacije: skoraj ni kraja, kjer ne bi videli tako cerkve kot mošeje. Bosna in Hercegovina se razprostira na dobrih 50 tisoč kvadratnih kilometrih, severni in osrednji del države je Bosna, ostalo Hercegovina, skupaj deset kantonov in posebna enklava Brčko. Indoevropska beseda Bosna pomeni "tekoča voda", ki je v Bosni ne manjka. To je raznolika dežela neskončnih naravnih kulis, kulture, tradicije in izjemnih ljudi, ki so lahko ponosni na svoje gostoljubje. Okoli 48 procentov države pokrivajo gozdovi in je eno najbogatejših področij rastlinstva in živalstva. Leži v središču Balkanskega polotoka in ima kontinentalno in mediteransko podnebje. Vredna je obiska v vsakem letnem času: morje v Neumu, številna smučišča ... Uradno govorijo tri jezike: bosansko, hrvaško in srbsko. V Republiki Srpski so napisi najprej v cirilici, potem v latinici, v federaciji je obratno. Prebivalci, ki jih je okoli štiri milijone tristo tisoč (zdaj le še tri milijone in pol), so muslimani, katoliki ali pravoslavci; pomembna je tudi skupina Judov, ki pride sem po izgonu iz Španije in Portugalske. Korenine kulture segajo daleč nazaj do poselitve slovanskih plemen v 6. in 7. stoletju, ko so se pomešali z ilirskimi plemeni. Problem države je nezaposlenost - 42 procentna je, veliko ljudi se odloči za emigracijo naprej v Evropo. Po Daytonskem sporazumu leta 1995 je začela država s počasnim postopkom gospodarskega okrevanja. V času Jugoslavije je bila predvsem vir surovin in polizdelkov za druge republike. Konvertibilna marka je stabilna valuta, en evro je vreden približno dve marki. Problem je zelo močen birokratski aparat: vse imajo krat tri - za vse tri narode. V tradicionalni hrani je veliko mesa, obroki so bogati in obilni. Burek je samo mesni, ostalo so različne pite. Voda je izjemne kakovosti, imajo veliko lokalnih vrst piva, izredno kakovostna so hercegovska vina (blatina, žilavka). Domače žganje delajo iz različnih vrst sadja. Vsi pijejo kavo: tradicionalna je domača "bosanska kafa" iz džezvice s kockami sladkorja in rahat lokumom.
Okrog osmih smo v Prnjavorju in temperatura je 14 stopinj. Lepa avtocesta, pri Doboju jo še gradijo. Prečkamo reko Bosno. Pri Doboju se spomnimo poplav maja 2014, pa tudi tega, da se je sem po zadnji vojni na svoja ognjišča vrnilo kar deset tisoč ljudi. Nad mestom stoji trdnjava iz 13. stoletja. Naprej se vozimo ob reki Bosni, ki izvira pod planino Igman - Vrelo Bosne pri Ilidži. Prečkamo več mostov,
Še dobrih 20 kilometrov imamo do našega prvega cilja danes - do mesta Visoko in Bosanskih piramid.
Dobimo čelade, ker je ponekod nizek strop in si v skupinah po dvanajst ogledamo rove (okrog 700 metrov), v katerih je stalna temperatura 12 do 14 stopinj, stalna vlaga in naravno prezračevanje. Trenutno je očiščenih kilometer in pol rovov, ki pa še niso v sami piramidi, veliko je tudi neizkopanih bočnih rovov, vse skupaj je pravi labirint. Vse delajo prostovoljci in to ročno. S plačano vstopnico lahko po prvem vodenem obisku prideš tudi sam meditirat za eno uro, za to je posebej označena pot, za turiste pa drugje. Zrak je zelo kvaliteten: v njem je koncentracija negativnih ionov 42 do 60 tisoč ionov v kubičnem centimetru, v večjih mestih pa le 200 do 300, v hribih do pet tisoč. Seveda globoko dihamo.
Malo dlje časa se zadržimo ob megalitu, bloku osmih ton, ki naj bi bil del elektromagnetnega polja: če držiš roke nad njim, lahko občutiš mravljince, jaz sem toploto, nekateri pa nič. V rovih je še en blok, katerega teža je 20 ton. Elektromagnetno polje s kvarčnimi kristali v zidovih daje mikrovibracije in kreira se ultrazvok po naravni poti: 28 do 42 kilo herza, kar je odlično za zdravljenje poškodb. Mogoče je bila tu prazgodovinska bolnica, frekvence tudi vplivajo na to, da v rovih ni živali. Pri izkopavanju so našli suhi zid, ki ga ni mogla narediti narava, in neke vrste runski zapis o zaprtju vrat. Mogoče gre za zapiranje rovov v času naslednje civilizacije. Tega (še) nihče ne zna razložiti. V nekaterih rovih je voda: povezana je s skupno akumulacijo in deluje kot sistem povezanih posod. Je stoprocentno čista in sigurna za pitje, blago alkalna, njen ph je 7,58 in je slična človeški krvi. Voda naj bi si zapomnila frekvence: če je izpostavljena lepim besedam ali glasbi so njene molekule v ledu drugačne od tiste vode, ki je bila izpostavljena diktatorskim govorom, negativnemu delovanju. Voda iz rovov je v preizkusu pokazala vse dobre lastnosti svojega okolja (heksagonalne oblike). Da je ne bi kontaminirali, so jo zaščitili, prodajajo jo v malih stekleničkah kot koncentrat žive vode.
Mimo stojnic z domačimi pridelki in izdelki se sprehodimo v slikovit park z različnimi točkami, ki so ga leta 2025 uredili na zapuščenih parcelah.
Odpira se nam tudi čudovit razgled na mesto Visoko in okolico.
Sledi vožnja do Sarajeva, kjer v Hotelu BM dobimo sobe za dve noči. V bistvu je to v Ilidži, do središča Sarajeva je deset kilometrov. Mimo vozi tramvaj številka 3 linija Ilidža - Baščaršija (trenutna cena ena marka 80 in se plača vozniku), mi pa se v manjših skupinah odločimo za prevoz s taksijem: v eno smer 20 mark ali 10 evrov, nazaj pa 30 mark ali 15 evrov.
Baščaršija je polna obiskovalcev, večina lokalov in trgovin je odprta tudi zvečer, le domačih obrtnikov pri delu ni več videti. Med stare stavbe se mešajo moderni hoteli, obstreljene fasade nekaterih stavb pa nemo pričajo o zadnji vojni.
Obilno kosilo in taksiji vsem: tako se potuje, to pa že vem. Gremo ...
Več posnetkov
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar