potem pa se zberemo do 9.45 z ostalimi potniki in potnicami, ki jih je tudi dvanajst, na peronu 1 Avtobusne postaje Ljubljana. Pozdravi nas vodička Andreja Humar, ki se mi takoj prikupi s svojo živahnostjo in neposrednostjo. Je tipična Primorka in kar ne moremo verjeti, da je že stara mama.
Ko skupaj ugotovimo, da je danes dan mladosti, je čas za praznovanje. Zapojemo Lepo je v naši domovini biti mlad ... (čeprav le po srcu), organiziramo pa tudi štafeto mladosti: pollitrska steklenica travarice je to, primerno zavita, ki potuje po avtobusu iz rok v roke, vsak doda svojo pozitivno energijo in dobre želje za potovanje,
Napovem še možnost vsakodnevne jutranje vadbe na prostem, za tiste, ki bodo to želeli in ovrednotenje programa v verzih za vsak dan po napevu Gremo v Kamnik. Začetek je tak:
Vožnja do Benetk tako hitro mine,
točno ob enih izstopimo na parkirišču Letališča Marco Polo, 16 stopinj je, dežnih kapljic ni več.
Postavimo se v vrsto za prijavo na let, dva nista šla takoj na ček (check), ampak najprej na "čik", potem pa malo pobrskamo po letaliških trgovinah in lokalih.
Letalo Airbus A320, ki vzleti ob 16.20 je popolnoma belo, brez oznak letalske firme. Kasneje ugotovimo, da se firma imenuje White (Bel) v sodelovanju z večjo Binter, ki je znani letalski prevoznik Kanarskih otokov.
Tako imamo številno prijazno osebje v dveh različnih uniformah, stevardese od Binterja imajo značilne barvne proge celo na čevljih zadaj. Letalo ima skupaj 186 sedežev in je polno približno do dveh tretjin: tako imamo pri sedežih 3 + 3 v eni vrsti srednji sedež prazen. Tiste, ki želimo sedeti skupaj, pa posedejo eden za drugim; sicer pa se po dogovoru lahko presedemo. Navajeni smo že, da na poletih ni kakšne zastonj postrežbe, tokrat pa smo pozitivno presenečeni: najprej dobimo v steklenem kozarčku "higo y almendras con gofio" (suhe fige in mandlji z gofijem - praženo moko). Sledijo osvežilne pijače,
potem pa pravo kosilo: narezek s suho salamo, sir s suho marelico, kuskus z nenavadno dišavo in rozinami, lososov namaz, štručka, krekerji, napolitanka s čokolado, belo ali rdeče vino ali kakšna druga pijača. Kava ne sme manjkati, pa ponovno osvežilne pijače in na koncu bonboni, da jih žvečimo in s tem izenačujemo pritisk v ušesih pri pristanku.
Sicer pa je to sorazmerno miren let s slikovitim pogledom na Alpe, na koncu je nekaj "makadama", pristanek ob 19.43 na Letališču Gran Canaria na istoimenskem otoku pa je tudi običajen.
Polet brez obroka - to pa že ne: pojemo, popijemo vse, kar nam gre;
s pogledom na Alpe si vince izpij, oblakov in morja se z neba naužij. Gremo v daljine ...
Po pristanku prestavimo čas za eno uro nazaj, počakamo na prtljago
in se povzpnemo na "nobel" avtobus firme Sanches Bus, ki nas bo prevažal po otoku. Prišli smo v deželo večne pomladi: 24 stopinj je, piha pa običajni veter. Kar takoj začnemo s španskimi pozdravi: (H)ola! ali Buenos tardes, dopoldne Buenos dias in zvečer Buenos noches. Do naselja Las Palmas - glavnega mesta na Gran Canariji, ni daleč. Navajamo se na, za naše oči, pusto pokrajino z malo zelenja, na hribih stojijo vetrnice, naselja s toplimi barvami fasad so lepa,
široka cesta vodi ob morju. Izstopimo na avtobusnem postajališču v mestu, do modernega hotela je kakšnih sto metrov peš.
AC Iberia Hotel iz verige Marriott v centru mesta ima široko preddverje z barom za pijače in prigrizke,
v recepciji je vedno na voljo zastonj voda v vrču, v njej se namakajo rezine limon, pomaranč in kumar. Sobe so prostorne, v omari je celo likalna deska z likalnikom, za dobrodošlico steklenička vode (iz pipe na otokih na pitna), na voljo je avtomat za kavo ali čaj, v hladilniku na prodaj vrsta pijač, seveda je tu tudi televizor. S sostanovalko Mirico imava pogled na morje, malo stran so ploščadi za prečrpavanje nafte, ob morju široka cesta.
Dneva pa še ni konec:
z vodičko se nas nekaj ob pol desetih zvečer odpravi na sprehod po mestu, kjer je zelo živahno, saj je sobota in domačini imajo čas, turistov nas pa tudi ni malo.
Šele ob enajstih se odpravimo spat, pri nas je takrat že polnoč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar