Dež nam je prekrižal načrte za obisk Slovenskih Konjic, ampak z Marto se ne dava: z vlakom ob 6.42 direktno do Celja, tam na kavo, potem pa z vlakom ob 9.26 iz Celja v Maribor, kjer sva okrog pol enajstih.
Pod dežniki kreneva do frančiškanske cerkve in vstopiva. Frančiškansko baziliko svete Marije Matere usmiljenja, ki izstopa z veliko zgradbo (zraven je še samostan) in opečnato fasado, so gradili od leta 1892 na temeljih nekdanje kapucinske cerkve, odprli pa leta 1900. Je ena izmed sedmih bazilik v Sloveniji, bila je prva bazilika v Avstro-Ogrski.
Ogledava si bogato urejeno notranjost, glavni oltar je narejen iz 17 vrst marmorja, pozornosti vredni so tudi stranski oltarji, spovednice ... Ob tem se spomnemo zgodbe o kapucinih, ki so od kmeta enkrat dobili v dar kravo, potem pa imeli težave z njo, ker niso imeli vrvi. Od takrat imajo svojo haljo povezano z vrvjo za vsak slučaj tudi še zdaj.
Ker še vedno dežuje, se premakneva samo malo naprej do gradu, v katerem je našel prostore Pokrajinski muzej Maribor. Plačava pet evrov in pol vstopnine in se napotiva po lepo urejenih zbirkah.
Pri ogledu nama z razlago in vodstvom pomaga uslužbenec, ki se nama lahko posveti, ker je obiskovalcev malo. O gradu pa si na spletni strani lahko preberemo:
Današnji mariborski grad je sestavljen iz dveh delov. Prvega predstavlja upravni dvor deželnega kneza zgrajen med letoma 1478 in 1481, drugega pa SV del mestnega utrdbenega sistema (grajska bastija in loža). Z lastništvom grofov Khislov se je leta 1620 začela dokončna preobrazba dvora v rezidenčni grad, v katerem so med drugim uredili viteško dvorano in dogradili loretsko kapelo. Po letu 1727 je grad prešel v lastništvo grofov Brandis, ki so mu dodali novo stopnišče, nadzidali bastijo ter dokončali ureditev viteške dvorane. Z ureditvijo današnje Grajske ulice leta 1871 je bil grad razpolovljen. Leta 1933 je grad odkupila tedanja mestna občina, Pokrajinski muzej Maribor pa se je vanj preselil leta 1938.
Še kar dežuje in shladilo se je, zato kreneva na Železniško postajo Maribor in se v ogrevanem direktnem vlaku za Dobovo ob 13.20 dobro ogrejeva. Pa z dveurnim klepetom tudi.
TUDI DEŽEVNO DOPOLDNE JE LAHKO PRIJETNO!
2 komentarja:
Tudi z dežnikom se je prijetno potepati ... :)
Res je! Dokazano!
Objavite komentar