Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca Sevnica - ob osmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica). Danes nas je samo šest in ne ustrašimo se oblakov, kam daleč pa ne bi šli.
Z dvema avtomobiloma se odpeljemo do pokopališča v Boštanju, tam parkiramo in se odpravimo naprej peš.
Okolica je lepo urejena, po novem tu stoji tudi zbiralnik za odpadno jedilno olje.
Pot po gozdu je zelo prijetna, sem pa je treba priti tudi spomladi, ko cveti rumeni sleč (azaleja). Malo na cesto, pa spet v gozd. Gozdne poti moramo končno zamenjati z asfaltno cesto proti Apneniku pri Boštanju.
Kmalu lahko občudujemo sadovnjake z jablanami, ki so bogato obrodile.
Tudi bogastvo cvetja je paša za oči. Rahlo začne deževati, pa nič ne de, osvežitev pač.
Že se nam odpirajo razgledi proti Okiču in Lisci.
Pri kapelici gremo naravnost med hišami in zidanicami, kjer nas pozdravi nenavadno znamenje: nad majhnim razpelom nekdo nekaj razmišlja. Pravijo, da takole: O, bog, kaj sem storil, da moram v vinogradu tako trpeti.
Naprej pa po gozdu, ki ga krasijo šopki ciklam, v zeleno dolino.
Tam se pot obrne spet v hrib vse do Zavin (Jablanica).
Po robu tega zaselka se napotimo skozi gozd do Kremena, ki pa spet spada pod Apnenik.
Drugi posnetek je delo Vinka Šeška.
Pot hribom Vetrnik hodimo, ob vinogradih, v prijazni zidanici pa nam ponudijo zdravilo, da se ne bi prehladili.
Grozdje lepo zori, kažejo pa se že tudi tople jesenske barve.
Še malo in odpre se nam krasen razgled na dolino Save.
Drugo fotografijo je posnel Vinko Šeško.
Spustimo se po strmini in pristanemo pri drugi gostoljubni zidanici, kjer malicamo in pridno zalivamo hrano z gospodarjevo izvrstno kapljico.
Foto: Vinko Šeško.
Vračamo se v dolino in vidimo še nekaj lepot, ki smo jih ob prihodu prezrli. Brez kavice pa ne gre.
Foto: Vinko Šeško.
Hermina, ki je včasih tudi hodila z nami, nas z njo pogosti v svoji vrtni uti.
Če megla, dež je ali mraz - to hudega ni nič za nas!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar