30. 10. 09

Jesenska Ljubljana - 30. 10. 2009



Pred dnevom spomina na mrtve je treba obiskati tržnice in napasti oči po cvetju, ki je naprodaj. K sreči ni več pogosto tako, da bi bili grobovi urejeni in okrašeni samo za praznik, kljub temu pa je ponudba pred prvim novembrom največja. Poleg tega pa se je še narava sama oblekla v lepe jesenske barve in, čeprav danes ni bilo sonca, je dolina Save žarela. V Ljubljani so lepi vsi parki, ognjeno rdeča pa je vinika ob Ljubljanici in še kje. Na glavni tržnici kar migota od barv in oblik, prodajalci pa so že kar nadležni, ker bi radi prodali čim več. Prevladujejo krizanteme v lončkih, od rezanega cvetja pa ljudje zelo veliko kupujejo velike šope vrtnic. Še večja ponudba je na BTC tržnici in ljudje očitno kupujejo manjše in cenejše krizanteme. Ena izmed prodajalk je jasno in glasno izjavljala, da bo jutri prinesla in prodajala samo "socialne" rože. Gledanje, občudovanje in fotografiranje pa je zaenkrat še zastonj. Sicer pa - manj je lepše, pa še v duhu varčevanje je.

29. 10. 09

Iz Murske Sobote preko Maribora domov - 28. 10. 2009



Spet sončno jutro. Škoda bi bila, iti naravnosti domov. Že vožnja z avtobusom iz Murske Sobote skozi Benedikt in Lenart je pravo uživanje v bogatih barvah jeseni. Na mariborski železniški postaji imajo praktične bokse za prtljago, kovčke s Tilčko pustiva kar tam, midve pa hajd na ogled Maribora. Najprej sončenje in kavica pred kavarno, potem pa naju vabi Piramida. Med vinogradi se povzpneva nanjo in pred nama se razprostre Maribor vse do Pohorja. Na severni strani Piramide pa naju pričakajo drevesa v ognjenih barvah, kar ne moreva se nagledati vseh teh toplih odtenkov. Najdeva pot v park pri treh ribnikih, kjer malicava s pogledom na krasno okolje. Po bukovem gozdu prideva najprej do zgradbe z antenami, potem se spustiva v dolino in spet kreneva navkreber do cerkve na Kalvariji. Po povratku v mestni park še malo raziskujeva po mestu, se posladkava z zagrebškimi rezinami, potem pa je res treba na vlak. Vse se enkrat konča, ostanejo pa lepi spomini.

Video:
V Mariboru pod Piramido
http://www.youtube.com/watch?v=1uINAEhISTY
Park pri treh ribnikih v Mariboru
http://www.youtube.com/watch?v=alXB4HijC2k
Pogled s Kalvarije na Maribor
http://www.youtube.com/watch?v=-kEx-IaMWmY
Kalvarija nad Mariborom
http://www.youtube.com/watch?v=Gyj7f1NMP0k
Spletne strani:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Maribor
http://sl.wikipedia.org/wiki/Piramida,_Maribor
http://www.maribor-pohorje.si/default.aspx?str=314&jezik=1&stran=dozivetja&id_doz=995&id_pred=27

28. 10. 09

Veržej in Banovci - 27. 10. 2009



Sonce se hoče odkupiti za včeraj: ni več skrito nad nizko oblačnostjo, lepo se odkriva in ozarja jesensko pokrajino. Smer: proti Ljutomeru, ampak samo skozi Bakovce in preko Mure do Veržeja. Tam se začne pravo raziskovanje in to življenjsko potrebno: kje je avtobusni vozni red. Navadno "sekirava" že kar šoferje, kakšne so možnosti za povratek. Običajno ne vedo natančno, ker poznajo samo svojo progo in naju napotijo na vozni red, ki je na vsakem postajališču. In navadno tudi je, tokrat pa ne. Sprašujeva domačine, ki pa ne vedo natančno. Problem je namreč, da ta teden ni pouka in je avtobusov manj. Nekako bova že prišli v Mursko Soboto. Za začetek se napotiva v Banovce, sorazmerno mlado termalno kopališče, ki pa se je kar razvilo. Ni se treba umikati avtomobilom, ker je ob cesti posebna kombinirana kolesarska steza in steza za pešce. Tako je v bistvu po vsem ravninskem delu Pomurja. V toplicah pa pokriti bazen, bazeni na prostem, prijazne hišice in lepo urejen kamp. Vse natančno pregledava, le toliko sva diskretni, da pustiva naturiste pri miru. Po njih so postali Banovci tudi najbolj znani, se mi zdi. Vračava se kar po poljski poti mimo konjev, ki jih na tem področju ni malo. Se pozna, da sva blizu Ljutomera, ki je med drugim znan tudi po kasaških dirkah.

V Veržeju obiščeva Salezijanski dom, v katerem je tudi penzion Mavrica, Center DUO - center domače umetnostne obrti in Marijanišče. Lepo so uredili nekdanji vzgojni zavod, ki je našel prostor v novi zgradbi skupaj z osnovno šolo, v bližini je pa še vrtec. Kot je to že v navadi, se sprehodiva tudi po pokopališču in pokukava v cerkev. Še naprej sprašujeva za avtobus, pa so odgovori podobno negotovi. Dovolj časa imava, da zakorakava še do Babičevega mlina, ki je kombiniran - samo kolo ima na Muri, zgradba mlina pa je na suhem. Že tako ima mlinar kar težave ob visoki vodi. V lokalu na avtobusnem postajališču se sončiva in uživava ob kavi, pri tem pa upava, da bo avtobus pripeljal deset pred pol tretjo, ko delavci rabijo prevoz. Res pripelje, sva pa edini potnici. Tudi sicer se pogosto zgodi, da je potnikov na nekaterih progah malo in upam, da jih avtobusno podjetje ne bo ukinilo. Še zadnjič se sprehodiva po mestnih ulicah in posediva ob kozarčku vina, da se posloviva od gostoljubne Murske Sobote. Jutri zjutraj bo treba spakirati in se vrniti domov. Kako hitro mine teden!

Video:
Babičev mlin na Muri v Veržeju
http://www.youtube.com/watch?v=h-EkFZ8VMe8
Spletne strani:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ver%C5%BEej
http://www.donbosko.si/verzej/?q=node/37
http://www.centerduo.si/tic/node/17
http://www.terme-banovci.si/home.php?ln=slo

26. 10. 09

Dobrovnik in Moravske Toplice - 26. 10. 2009



Nizka oblačnost - tako je res bilo. Pač nismo v Primorju ali v gorah. Samo, da je suho, pa je v redu. Prvi cilj je Dobrovnik in orhideje. V tropskem vrtu in med elegantnimi cvetovi bi jaz preživela cel dan. Fotografij bo na kupe, spominov pa tudi. Človek si ne more kaj, da ne bi občudoval oba podjetnika, ki sta tako dobro izkoristila toplo vodo. V okolici poleg že znanih hlevov za perutnino opaziva še nekaj novejšega: dve sijoči polkrogli, ki izgledata kot vesoljski postaji. Bioplin - prebereva na tabli in se spomniva, da sva nekaj takega videli pred dnevi tudi v bližini Turnišča.

Na poti nazaj v Mursko Soboto bi bil greh ne ustaviti se v Moravskih Toplicah. Te so postale že pravo turistično mesto. Hotel Vivat in apartmaji, kompleks Terme 3000, apartmajsko naselje Prekmurska vas, vmes pa bazeni in vse, kar spada zraven. Še najbolj pri srcu so mi stare, s slamo krite hiške, čeprav so strelovodi malo štorasti. Pa avla v hotelu Ajda s slikovito dekoracijo in zelenjem...

Po plavanju je treba kalorije nadomestiti s krepkim obrokom. Danes je bila za posladek celo gibanica, včeraj smo pokušali bograč, tudi zelo dobra ajdova kaša je že bila na vrsti, pa gobe... Skratka: veliko specialitet poleg standardnih jedil. Kako naj se človek zadrži?

Video:
Ocean Orchids - tropski vrt
http://www.youtube.com/watch?v=LH934oxRqfU
Ocean Orchids - tropski vrt 1
http://www.youtube.com/watch?v=mH-Js6wR8BY
Ocean Orchids - orhideje
http://www.youtube.com/watch?v=XpjPzy_Li1g
Moravske Toplice - avla hotela Ajda
http://www.youtube.com/watch?v=I5SgQWFWzCs
Moravske Toplice
http://www.youtube.com/watch?v=E156ML0VSVg
Spletne strani:
http://www.dobrovnik.si/sl/kraji_d.asp
http://www.oceanorchids.si/si/index.php
http://www.moravske-toplice.si/video.php?lang=
http://www.terme3000.si/home.php

Murska Sobota v dežju, megli in soncu - 24. in 25. 10. 2009

Sobota in nedelja: dva dneva, ko sicer pogoste avtobusne zveze za različne kraje v Pomurju ne delajo. Le tu in tam kakšen avtobus za vzorec v soboto, v nedeljo pa skoraj nič. Torej ostaneva v Murski Soboti. Ker v soboto dežuje, zjutraj malo več bereva. Bela Masajka v tretjem delu ni več tako vznemirljiva, zanimiva je pa še vedno. Kavico si privoščiva v hotelski kavarni, glede slaščic v "pridruženi" slaščičarni pa ostaneva karakterja. Potem pa dežnika na plan in sprehod ob izložbah in po trgovinah. Rineva proti severu in si najprej privoščiva nekaj nakupov v Tušu. BTC pa je še naprej proti Martjancem. Ampak nama uspe skoraj tri kilometre dolg "obvoz" po poljskih poteh in lokalnih cestah levo od glavne smeri. Tako odkrijeva Merkur in preveriva, če je njihova ponudba dovolj velika. Malo dežuje, pa spet neha, midve pa vztrajno nakupujeva z očmi, komentirava ekipo pri bowlingu, na povratku v hotel pa še kritično obdelava ureditev vrtov pri stanovanjskih hišah. Zvečer je spet čas za branje, kopanje v bazenu in poslušanje glasbe. V hotelu gostimo svatbo in godejo nam do pol štirih zjutraj. K sreči ne preveč na glas.



V nedeljo naju zbudi sonce in zimski čas. Kar hitro na plan! Sprehod po skoraj praznih ulicah je še posebno v užitek, spomenik osvoboditeljem pred parkom še vedno stoji, veliko starih dreves v parku pri gradu pa ne več. Dovolj časa imava, da si počasi in temeljito ogledava zbirke v grajskem muzeju. Pregledne in zanimive postavitve! Najdlje se ustaviva pri filmih in posnetkih življenja ob Muri, v grajskem salonu in rekonstrukciji stare hiše. Tam prisluhneva pogovoru med dedkom in vnukom in ugotavljava, da bi skoraj rabili prevajanje. Zunaj je megla zakrila sonce, vendar naju želja po pohajkovanju ne mine. Pri evangeličanski cerkvi naletiva ravno na konec obreda in si lahko ogledava notranjost. Tu sva že bili in se navduševali nad domačnostjo in preprosto ureditvijo. Ugotoviva, da pri maši še vedno pojejo v stari prekmurščini in nama je žal, da nisva prišli prej in to doživeli v živo. Po kratkem opoldanskem odmoru se odpraviva proti Rakičanu in pregledava izbor bolnic. Spet sije sonce in kar nekako se nama ne da pod streho. Obiščeva še židovsko pokopališče, pa običajno pokopališče, kjer se čudiva nama nenavadnim priimkom na nagrobnikih. Vedno znova pa sva pretreseni ob napisu, da je aprila in maja 1945 tu umrlo za svobodo čez 500 vojakov ruske armade. Grozljivo.

Video:
Muzej v Murski Soboti
http://www.youtube.com/watch?v=CMhFCVTIlCE

Pokrajinski muzej Murska Sobota
http://www.youtube.com/watch?v=aAubVl2RRwQ

Evangeličanska cerkev v Murski Soboti
http://www.youtube.com/watch?v=TBGlZ2fAuqM

Spletne strani:
http://www.pok-muzej-ms.si/
http://www.evang-cerkev.si/ssobota.htm#

23. 10. 09

Petjezična Lendava - 23. 10. 2009



Kako petjezična, se verjetno čudite. Najprej so tu Avstrijci, ki so s svojo nemščino zapolnili toplice. Na ulici, v trgovinah in lokalih je največ madžarščine in vmes tu in tam slovenščina. Pa veliko prekmurščine, ki jo včasih jaz podobno dobro razumem kot madžarščino. Tako bi včasih najraje uporabljala kar angleščino. Saj jo bo tako treba, če bodo Angleži še tako vneto kupovali na pol zapuščene kmetije v Prekmurju.

Ob devetih je odhod avtobusa iz Murske Sobote v Lendavo - po južni cesti skozi Beltince, Odrance, Črenšovce. Tilčka nama pribori prve sedeže in tako imava krasen razgled na malo megleno pokrajino. Pri Hotizi kukava celo na Hrvaško.

V Lendavi najprej obiščeva kulturni dom za kavo v nenavadno velikih skodelicah, potem pa se povzpneva na grad. Natančno si ogledava zbirke, še posebno naju navduši narodopisna. Po povratku greva še v cerkev, v sinagogi pa pripravljajo razstavo. Ob reki Ledavi kolovrativa nekaj časa po neki čudni stezi, potem pa le najdeva pravo pot do toplic. Mimogrede opaziva, da so odprli novo trgovino, tudi športna dvorana pri šoli se nama zdi sveža, sploh pa športni stadion. Hotel Lipa nama je še vedno všeč, ker ni prevelik, pa še lepe hišice so zgradili zraven za turiste. Ker je do odhoda avtobusa še nekaj časa, se malo posvetiva Diskontu s tekstilom KIK. Kaj posebnega tako ne pričakujeva, čudi pa naju, da je cena pri kar veliko artiklih za Nemčijo en evro nižja kot za Avstrijo in Slovenijo. Prodajalka nama pojasni, da imajo pač nižji davek. Krasno, ne?

Za Mursko Soboto istočasno odpeljeta dva avtobusa: južna in severna varianta. Ker sva se zjutraj pripeljali po južni, zdaj želiva po severni. Šofer pa naju vneto opozarja, da je njegova pot daljša in dražja. Pa kaj! Vztrajava pri svoji odločitvi in kakšno uro uživava v vožnji skozi Dolgo vas, Turnišče, Dobrovnik, Bogojino in Moravske Toplice.

V bazenu je danes nekaj več glav: konec tedna in začetek počitnic. Se pozna.

Video:
Lendava
http://www.youtube.com/watch?v=BLWesszkDDo
Muzej na gradu Lendava
http://www.youtube.com/watch?v=DjCyJOrtD04
Spletni strani:
http://lendava.net/index.php?option=com_content&task=view&id=5&Itemid=26
http://www.terme-lendava.si/home.php

22. 10. 09

Obe Radgoni, pa še Radenci za povrh - 22. 10. 2009


Zgodaj je treba začeti, tudi, če je človek na dopustu. Dvajset minut pred šesto zjutraj začnejo na gradbišču preko ceste in okrog vogala nekaj hrupno zlagati. Izgleda, da se jim zelo mudi z delom. Me pa se le obrneva za naslednjo rundo spanja. Ampak ob devetih sva pa obilnem samopostrežnem zajtrku že na avtobusu proti Mariboru. Jaz sem prepričana, da greva do Gornje Radgone in šoferju samo rečem, da še enkrat tako kot za prijateljico. V Radencih avtobus že speljuje s postaje, ko me Tilčka le vpraša, če ne greva v Radencih dol. Čista resnica je, da sva se včeraj pogovarjali tudi o tej možnosti. Namesto, da bi se potuhnili in prešvercali (brez posebnega truda, saj izgledava zelo nedolžni), vprašava šoferja, če imava karti res samo do Radencev in skupaj ugotovimo, da bi en kilometer prej že morali z avtobusa. Pošteno doplačava in ponoči bova z lahko vestjo sladko spali.

Prej pa je treba še dobro izkoristiti dan. Takoj po kavici se zapodiva preko mosta v Avstrijo - kot v dobrih starih časih po kavo in prašek. Most obnavljajo, sicer pa sem menda prvič ugotavljala, kako lepo in zanimivo je v Bad Radkersburgu. Mestno obzidje je še lepo ohranjeno, stolp mestne hiše je nekaj posebnega, tudi zvonik nekdanje cerkve kapucinskega samostana nama ne uide. Pa majhne trgovine in lokali, vse okrašeno in uglašeno na jesen. Župna cerkev je sploh lepa z dekoracijo naravnih sadežev in jesenskega cvetja. Seveda se je bilo treba sprehoditi tudi med hoteli v toplicah in ob šumeči Muri. Na drugi strani pa naju vabi grad na slovenski strani.

Brž se vrneva v Gornjo Radgono in ob cerkvi najdeva lepo pešpot na mogočni grad, o katerem smo lahko pred kratkim brali, da ga ima v najemu privatnik, ki se ne drži prav dobro navodil spomeniškega varstva. Škoda, da zgradbe ne bi še naprej obnavljali, ker je zelo slikovita in ponuja veliko možnosti za kulturne in drugačne prireditve. Ob povratku pokukava še v radgonsko cerkev, se spomniva imen v aleji slavnih (Golar, Trstenjak...), potem pa spet sedeva na avtobus. Šofer se nama zdi nekam znan: seveda, Jernej je - iz naših logov. Ljubezen ga je pripeljala v novo okolje.

Samo do Radencev se zapeljeva. Tu obujava spomine, ker sva pred mnogo leti uživali v hotelu Radin, obiščeva še moderno cerkev svetih Cirila in Metoda in kritično oceniva nekdaj prelepi park. Malo je kriva tudi narava, da mogočnih dreves ni več, še več pa ljudje, ki se ne morejo dogovoriti o lastništvu. Upam, da parka in zunanjega kopališča ne bodo pustili čisto propasti.

Kljub napovedi o dežju sva preživeli čudovit, v glavnem sončen dan. V hotelskem bazenu pa je danes strašna gneča: vodo deliva samo še z eno plavalko.

Video:
Avstrijska Radgona - http://www.youtube.com/watch?v=8EblSRuJXn0
Mura med obema Radgonama - http://www.youtube.com/watch?v=qwP0s2gP5EM
Grad v Gornji Radgoni - http://www.youtube.com/watch?v=RDuedTRQS7A
Spletne strani:
http://www.tic-radgona.si/index.php?option=com_content&task=view&id=37&Itemid=144

http://www.badradkersburg.at/index.php?id=slovenian
http://www.terme-radenci.si/home.php

21. 10. 09

Od Sevnice do Murske Sobote - 21. 10. 2009



Čas je za jesenske počitnice! Svet ob Muri in preko Mure mi je bil dolgo časa neznanka, zato se zdaj z velikim veseljem vračam v te kraje. Zjutraj z navadnim vlakom do Zidanega Mosta, tam kava in pecivo, malo več čakanja (je prišla pač tudi križanka v Delu na vrsto), potem pa s Citadello (skoraj prazno) do Murske Sobote. Če ne bi bilo sprevodnika, bi naju s prijateljico lahko bilo malo strah, tako malo potnikov je bilo. Pokrajina skozi okno prava jesenska, ampak bolj žalostno rjave barve, nič pretirano bleščečih odtenkov. Ob pol enih sva že na varnem v sobi hotela Diana, ki nama nadomesti tople barve. Zgradba je v rumenih in oranžnih odtenkih - meni na ljubo (verjetno). Hotel so lepo prenovili, k sreči pa cen ne preveč.

Sonce naju kliče ven. Odpraviva se na sprehod do Rakičana ob jagnjedih in v poštenem vetru. Kar hitro jo mahava mimo bolnic in doma starejših občanov in na hitro preveriva, če so pri dvorcu v dveh letih kaj napredovali. Ne veliko. Je pa streha zaupanja vredna in konji ob dvorcu prisrčni. Tudi stare platane v parku se še krepko držijo. Da bi si res zaslužili večerjo, še malo preverjava vozni red na avtobusni postaji in načrtujeva za jutri. Mimogrede se oglasiva še v knjižnici in ugotoviva, da bi se zaradi nje splačalo preseliti v Mursko Soboto. Druge razmere pa bova še raziskali. Kar pa se ponudbe v Diani tiče: plavalni bazen je bil očitno rezerviran samo za naju, samopostrežna večerja je uspela v vsakem pogledu, internetno povezavo mi tudi nudijo...

Video:
Platana v parku pri dvorcu Rakičan: http://www.youtube.com/watch?v=jT9WX87X3uc
Spletne strani:
http://www.hotel-diana.si/
http://www.timmlin.si/Turizem/Znamenitosti/76-grad-rakican

20. 10. 09

Ko neznano postane znano - 20. 10. 2009



Zadnji izlet v letu je pri Društvu upokojencev Sevnica po tradiciji v neznano. Treba je ugibati, kam smo namenjeni. Ker na pot krenemo "točno okrog pol osmih", vemo, da kam daleč ne gremo. Ob odhodu nas pozdravi toplo sonce, potem pa rinemo nekam v meglo, vsi se strinjamo, da najprej do Trebnjega. Najbolj lačni že tam pričakujemo malico, vendar jo mahamo naprej. Aha, naš prvi postanek bo gotovo v gostilni Štorovje v Selu pri Raduhovi vasi. In res nam tam postrežejo z okusno obaro in ajdovimi žganci za zraven. Da smo se pred tem pozdravili z borovničevcem, ne bi preveč poudarjali. Vzdušje je že dopoldne na višku, saj ima vsak avtobus svojega muzikanta. Kljub nekaterim odpovedim zaradi bolezni nas je 85 in ta šopek starejših mladincev in mladink rabi dva avtobusa. Ko se okrepimo še s kavico, ugibamo naprej. Tudi tokrat smo skoraj soglasni: Stična.

Prijazna vodička nas popelje po križnih hodnikih cistercijanskega samostana, v cerkev in muzej. Pritegne nas še lepo urejena trgovina: čajev, kisa in še česa močnejšega bo nekaj časa dovolj.

Za naprej pa so naša ugibanja manj uspešna: Muljava, Polževo... Smo pa blizu, v programu je ogled Višnje Gore z vodičem. Neverjetno, koliko zanimivosti skriva to naše najmanjše mesto s komaj tisoč prebivalci. Sploh, če jih zna predstaviti zgovorni vodič. Ta nas najprej zapelje do farne cerkve in pokopališča, kjer počiva tudi pisec prve slovenske povesti Sreča v nesreči Janez Cigler. Seveda nam na glavnem trgu v starem delu in v mestni hiši razloži vse o priklenjenem polžu in drugih zgodovinskih zanimivostih.

Nam pa že spet kruli po želodčkih in usta imamo že čisto suha, čeprav več poslušamo, kot govorimo. Najti je treba še našo zadnjo točko s kosilom. Ker kar dobro poznam priljubljene postojanke našega prevoznika Ivana, mi ni težko prav uganiti, da se bomo oglasili še v gostilni pri Japu v Prapročah. Tam preživimo več kot šest veselih uric. Je pač treba izkoristiti dobro hrano in pijačo, pa tudi kar štiri neutrudne muzikante. Štefka in Marijana sta s pomočniki spet znali pripraviti takšen program, da sta pričarali mnogo smeha na naša mlada lička. Pa na svidenje na izletih v novi sezoni!


Video:
Na dvorišču samostana v Stični - http://www.youtube.com/watch?v=PT9dYGBPGLw
Pogled od gostilne v Prapročah - http://www.youtube.com/watch?v=9-_QhxlR6Hk
Veselo razpoloženje - http://www.youtube.com/watch?v=l203rH1XUCQ

19. 10. 09

Jesen - 16. in 18. 10. 2009

Dnevi so vse krajši - vendar bogati.
Zjutraj nas zbudi megla - zato pa je čez dan okolje kot umito.




Veliko sivine - listje dreves, grmov, vinske trte pa žari v barvah.
Trava je vse bolj rjava - nekatera drevesa pa so si obula nogavičke iz zelenega maha.
Veter nas prepiha do kosti - pripravi pa nam tudi čarobni ples z listi.



Malo nas že zebe - zato pa se trava odene v bisere slane in rosnih kapljic.
Polja in vinogradi so pospravljeni, še moje cvetoče pelargonije so na toplem.






Narava se počasi spravlja k počitku - še prej pa nam postreže z zadnjim cvetjem, kostanjem, orehi.
Živina uživa v zadnjih toplih žarkih, ljudje pa se grejemo ob pripravi drv, da nas ne bo zeblo pozimi.



LEPA IN BOGATA JE JESEN - LE ZNATI JE TREBA TO VIDETI!

13. 10. 09

Spomini na maj - 13. 10. 2009

Foto: Vinko Šeško
Kje je že maj, boste rekli. Res je, ampak spomini ostajajo. Spomini na vse lepe trenutke na poti po Grčiji vse dol do Krete. Nekaj drobcev od tega sem zbrala na naslovu:

http://rivacic.blogspot.com/2009/06/grcija-vse-dol-do-krete-17-29-5-2009.html .

Naj spomini ne zbledijo!

11. 10. 09

Šentjur - Rifnik - Resevna - 10. 10. 2009



Ta sobotni planinski izlet je nekaj posebnega, ker gremo v neznano. Darinka nas že pred odhodom izzove k ugibanju, kam gremo. Ker so že vsi udeleženci iz dolenjskega konca v avtobusu, planinka iz Radeč pa je tudi morala priti v Sevnico, se nam malo dozdeva, da sploh ne bomo šli na desni breg Save. Ugibamo: Bizeljsko, Svete gore, Macelj... Da se ne bi izgubili po celi severovzhodni Sloveniji, nam Darinka izda, da bomo obiskali arheološko najdišče. Rifnik - se mi posveti in si s tem prislužim lično kapo Planinske zveze Slovenije.

Torej ob Sevničini do Planine, potem pa skozi Dobje do Šentjurja. V eni uri smo tam. Ne moremo se nehati čuditi, kako se je ta kraj razširil: industrija, obrt, trgovine, nove stanovanjske zgradbe. Tudi stare stavbe lepo renovirajo, izstopa osnovna šola, pa tudi muzej je našel svoje mesto v lepo obnovljeni stavbi nasproti cerkve svetega Jurija. V tem starem trškem okolju je tudi prijetno gostišče, kjer zadovoljimo svoje prve potrebe.

Vodička nam v muzeju predstavi bogastva Rifnika, kjer so ljudje živeli že v četrtem tisočletju pred našim štetjem. Njene tehtne besede in bogastvo preko 600 eksponatov od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov nas prepričata o pomenu najdišča. Zbirka je urejena pregledno in prijetno na oko, popestrita pa jo še rekonstrukcija hiše iz teh davnih časov in prikaz obleke.

Z Matjažem, ki je naš lokalni planinski vodnik, se potem odpravimo peš na Rifnik. Eno uro se vzpenjamo po zelenih travnikih, mimo hiš, skozi gozd, ki se odeva v jesenske barve. Občudujemo tudi razvaline gradu Rifnik (Reichenegg), ki je prvič omenjen v 14. stoletju, uporni kmetje pa so ga razrušili v 17. stoletju. Na vrtovih in ob hišah je še veliko cvetja, preseneti nas pa tudi jablana, ki je si zdi, da je znova pomlad in je ponovno zacvetela. Žal nam je, da nismo prišli kakšen dan prej, najdemo namreč veliko gob štorovk, ki pa so že prestare za uporabo. Na vrhu Rifnika se sprehodimo med ostanki zidov dveh cerkva, ob obzidju, pokukamo v staro cisterno in dopolnimo svoje znanje ob informativnih tablah v rekonstruirani stari hiši. Z vzponom smo si zaslužili malico, ki nam tu na zraku prav tekne.

Pod vrhom stoji lična brunarica, ki je informacijska pisarna, nas pa vodnik pelje mimo nje strmo navzdol. Končno so megla malo dvigne in se pred nami odprejo doline. Preko potoka in spet je treba strmo v hrib, kjer se kmalu priključimo markirani poti na Resevno. Malo po strmih stezah, malo po složnih kolovozih, pogosto pa nam družbo dela med ostalimi listavci tudi kostanj, vmes bori, pa borovničevje, praprot in resa. Ugotovimo, da smo v naselje Šibenik, ampak edino morje je megla, res pa se na mnogih mestih dvigajo visoke in strme skale. V uri in pol z Rifnika prispemo do razglednega stolpa na Resevni, ki so ga na nadmorski višini 682 metrov zgradili v letih 1995 in 1996. Čeprav ne pričakujemo razgleda, se nekateri povzpnemo 20 metrov visoko in zremo v meglo, ki pa se ponekod že trga. Koča pod vrhom nam nudi prijetno zavetje in dober golaž, potem pa še jabolčni zavitek. Sicer pa je vse naokrog delavno, saj bo v nedeljo otvoritev novega objekta in igral bo celo ansambel Slak. En dan smo prezgodnji.

Po kosilu se skozi oblake in megle prebije celo nekaj sončnih žarkov in lahkih nog se mimo lesenega zavetišča spet uro in pol vračamo proti Šentjurju, kjer nas pri Ferleževem valjčnem mlinu čaka avtobus. Šele kasneje izvemo, da je to bodoči muzej mlinarstva na Slovenskem. Ob prihodu v Sevnico nas osveži nekaj dežnih kapelj, da se ne bi pritoževali nad vremensko napovedjo, ki je bila bolj mokra. Z dobro voljo pa smo pregnali oblake in dež, saj imajo ponoči dovolj časa za svoje delovanje.

Več fotografij:
http://cid-f95986bf980eac8c.skydrive.live.com/browse.aspx/%C5%A0entjur%20-%20Rifnik%20-%20Resevna%20-%2010.%2010.%202009


http://www.sentjur.si/
http://www.turizem-sentjur.com/
http://www.turizem-sentjur.com/Muzeji/Muzej-Zakladi-Rifnika.html
http://www.turizem-sentjur.com/Pohodnistvo/Planinski-dom-na-Resevni.html

6. 10. 09

Z Benko Pulko v novo študijsko leto U3 - 6. 10. 2009

Prvi torek v oktobru se začne novo študijsko leto tudi v Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica. Polna dvorana slušateljev in slušateljic je danes kar prekipevala od klepeta in izmenjav počitniških vtisov. Poročilo o delu v letu 2008/2009, program predavanj za tekoče leto, izbira študijskih krožkov, predlog ekskurzij..., tudi to je bilo treba predebatirati. Skoraj bi preslišali nežne zvoke citer, ki sta nam jih namenili učenki Glasbene šole Sevnica. Še vzpodbudne besede predsednice in podpredsednika društva in besedo je dobila svetovna popotnica Benka Pulko. S predavanjem Tudi nemogoče je mogoče nas je na svojstveni način prepričala, da tudi mi še veliko zmoremo.

Do pozne pomladi bomo z zanimanjem hodili na torkova predavanja in ekskurzije, vsak pa bo svoje interese in kakšne še neizpolnjene želje uresničeval tudi v študijskih krožkih. Prišla je bogata jesen...

http://www.benkapulko.com/intro
http://blog.benkapulko.com/
http://www.pocestnica.si/

Po Jurčičevi poti - 5. 10. 2009



Danes tura ne sme biti predolga, ker smo povabljeni na praznovanje rojstnega dneva. Pa gremo enkrat po Jurčičevih stopinjah. S kombijem do Višnje Gore, kjer si najprej ogledamo vse tri priklenjene polže: na gostilni, pri nekdanjem stolpu starega obzidja, pa še tistega pred cerkvijo. Preberemo si zgodbo o njem, potem pa se sprehodimo po osrednjem trgu tega najmanjšega slovenskega mesta. Saj se moramo, naša pot zavije navkreber za staro šolo. Ne zamudimo prilike za razgled z ruševin starega gradu, potem pa lepo proti jugu. Na poti nas spremlja še zadnje jesensko cvetje, "dobrodošlico" nam želi nešteto psov, eden je podoben majhnemu medvedu, ogleduje pa se nas tudi nekaj koz, kozlov in kozličkov. Ti nas spomnijo, da je že Jurčič pisal o njih v Kozlovski sodbi v Višnji Gori. Stikamo tudi za gobami, pa nimamo posebne sreče. Mimogrede smo na Polževem, kjer si privoščimo malo počitka in malico. Vinko se žrtvuje in krene nazaj h kombiju, mi pa k cerkvi Svetega Duha, kjer na 630 metrih nadmorske višine dosežemo najvišjo točko pohoda. Zdaj gre pot v glavnem navzdol in po ravnem. Zelo lepa je: skupina brez na pokošenem travniku, bahate bukve, razvaline gradu Roje, zelena dolina s cerkvijo Janeza Krstnika. Od tu naprej je treba hoditi v glavnem po asfaltu, ampak Vinko nas preseneti in pride po nas s kombijem. Rojstna hiša Josipa Jurčiča je sicer ob ponedeljkih zaprta, a mi si stavbe ogledamo vsaj od zunaj, potem pa prah s poti poplaknemo s kozarcem vina v gostilni Pri Obrščaku.

Na Primožu Elčki
želimo zdravja, sreče, veselja in še veliko lepih in varnih poti, nakar se ob okusni hrani, pijači in grozdju zaklepetamo do poznega popoldneva.

2. 10. 09

Festival za tretje življenjsko obdobje - 30. 9. do 2. 10. 2009

Letos se je v ljubljanskem Cankarjevem domu in pasaži Maximarketa odvijala ta prireditev že devetič. Tri dni konferenc, okroglih miz, predstavitev, razstav, delavnic, prireditev na dveh odprtih odrih, ponudb na stojnicah... Kar težko se je odločiti, na kateri dan obiskati ta festival. Še najbolj primeren je bil četrtek, ker je popoldne zapel tudi naš mešani pevski zbor Društva upokojencev Sevnica na 9. srečanju pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Ponosni smo pevkam in pevcem zaploskali v Linhartovi dvorani, ko so s pesmima Sijaj mi sončece in Dve beli brezi zastopali Posavje. Z balkona smo sicer njihove obraze komaj razločili, kljub oddaljenosti pa so do nas priplavali ubrani glasovi. Enajst zborov nas je s petjem popeljalo po Sloveniji, z zanimanjem pa smo prisluhnili tudi štirim zborom iz zamejstva.
Video posnetek:
http://www.youtube.com/watch?v=ckhsztbELAk



Seveda pa je treba izkoristiti dan v celoti in s prijateljico Tilčko se v Ljubljano odpraviva že zjutraj. Kavica s pecivom, potem pa na potep: tržnica je obvezna, njena barvitost naju vedno pritegne. Na sprehodu ob Ljubljanici tudi odkrijeva nekaj lepih kotičkov. Pri Tromostovju gneča - aha, študijsko leto se začenja. Kongresni trg - eno samo gradbišče. Baje bo tu podzemna garaža, prej pa morajo svoje delo opraviti še arheologi. V Cankarjevem domu tudi gneča različnih generacij, prevladujemo pa vseeno seniorji. Ponudbe je veliko, zato se je dogajanje razširilo še na pasažo. Veliko zanimivih in koristnih stojnic, vendar to ne sme zasenčiti ostalega programa. Postojiva pri obeh odprtih odrih in občudujeva ustvarjalnost upokojencev in upokojenk. Eno uro nameniva svojo pozornost Vidi Bukovac in njenim zborom, potem pa si zaželiva sonca in svežega zraka. Sprehod do Šestice, kjer si privoščiva kosilo, in nazaj je ravno dovolj, da z novim navdušenjem slediva dogajanju do večera.