Bojnik - 24. 6. 2019

Ob pol sedmih nas je na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) sedem pohodnikov in pohodnic Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica. Hitro smo z dvema avtomobiloma na izhodišču pohoda v Tržišču, 

kjer nam zadiši jutranja kavica. Predvidevamo, da so gozdne poti blatne, zato krenemo po cesti skozi Spodnje Vodale. 

Uživamo v zelenju in cvetju ob poti, kljub jutranji uri nam kar prija tudi senca. 

Na levi se nam odpre pogled na Zgornje Vodale, v daljavi pa veriga hribov od Kuma do Bohorja - nekateri se sramežljivo zavijajo v meglice. Pri hišah skoraj ni ljudi, odrasli se na delu, otroci v šoli, imamo pa priliko, 

da pohvalimo lepo leseno hišico za otroke in cvetoče grme hortenzij v modri barvi. 

Vlogo sprejemnega komiteja si vzamejo ovce, ki nas pozdravijo, 

mi pa že hitimo skozi Marendol in mimo kapelice pri Jeperjeku. 

Bojnik (Otavnik) je naš cilj in v "zavetišču" pri Kraljevih že prijetno diši, Tone pa ponuja zdravila v tekoči obliki 

in ponosno razkazuje breskve in hruške, ki bodo rodile bogat sad. Zahvala pridnim rokam, ki skrbijo tudi za drugo sadno drevje, vinograd in vrt. 

Pridružijo se nam še trije, ki so včasih hodili z nami, srečanje z njimi je vedno prijetno. 

Avtor drugega posnetka: Ljubo Motore.

Slasten bograč pogreje naše želodce, potem pa se moški del odpravi raziskovat Zagrad in Staro Vino, ženske pa se toliko zaklepetamo, da se prepozno odločimo za pohod po okolici. Pa še kavico je treba v miru popiti. Naslednji dan praznujeta Vlasta in Viki obletnico poroke, zato jima voščimo in zapojemo z željo za še mnoga skupna leta. To je tudi naše zadnje srečanje pred poletnim premorom, zato preberem nekaj verzov o skupini:

PONEDELJEK

 

Nas osem ob osmih: za razne smeri in lepe poti – za prave ljudi.

Parkirišče Rondo – kaj bi to b'lo: skupina ljudi zaseda, modruje, kam bi se šlo.

Odločitev je taka, da prava je vsaka: le pot pod noge, samo, da se gre.

Ljubo je spredaj, da pot nam razišče, cigareta in mobi, kaj vse tam poišče.

Vinko povsod je, kjer je pač treba: pomaga, svetuje, če je zadrega.

Drugi pa Vinko, bog si ga vedi, novim motivom gotov' je na sledi.

Brzinska blagajna Slavica je: kilometri in kava – vse ji to gre.

Se Elčka zaklinja, da tja pa ne gre, potem pa v strmino vsako uspe.

Stanka razmišlja, vmes postoji, recepte, nasvete nam vedno deli.

Kaj bi o Vlasti, ona kar časti; pridobitev velika, tako, kot se šika.

Moja malenkost se rine povsod, višina in glas sta mi včasih napot'.

Vsi drugi ste z nami, v mislih morda; misel je tisto, kar tudi velja.

Je Primož zavetje, Bojnik kot doma in uživamo vedno kol'kor se da.

Pri druženju našem za vse naj velja: smo skupaj bogati, vesel'ga srca.

Bojnik, 24. 6. 2019

Da ne bi še odšli: 

na mizi so še vilice in kaj hitro tudi bogati narezki. In, da nam ne bi sladkor preveč padel: odličen zavitek. 

Ne, hoditi pa ne moremo več. K sreči so šoferji že prej spravili vse avtomobile sem k nam in po lepih željah za počitnice se udobno zapeljemo domov.

Več posnetkov

Video:

Relive 'Bojnik - 24. 6. 2019'

       

Ekskurzija s Komunalo Sevnica - 18. 6. 2019

V Posavskem obzorniku lahko preberemo: Partnerji v projektu Olje nekoliko drugače – Komunala d.o.o. Sevnica, Komunala Brežice d.o.o, Kostak d.d., Javno podjetje Komunala Radeče d.o.o., Občina Sevnica in Društvo U3 Sevnica – želijo z različnimi aktivnostmi in obveščanjem vključiti širšo javnost v odgovorno ravnanje z odpadnim jedilnim oljem iz gospodinjstev.

Ena takih aktivnosti je potekala v torek, 18. 6. 2019, ko smo člani in članice Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica 

skoraj napolnili 55-sedežni avtobus in se odpeljali spoznavat problematiko ravnanja z odpadki. 

Najprej smo se ustavili na Logu v Centralni čistilni napravi Sevnica. V letu 2009 zgrajenem objektu čistijo odpadne vode naselij Sevnica, Boštanj, Dolenji Boštanj, Radna in Log. 

Natančno so nam razložili mehanski del čiščenja in biološko stopnjo v dveh kolobarjih. Lahko smo se prepričali, da v Savo res odteka čista voda, ki pa še vedno ni pitna. Odpadno blato posušijo in pošljejo v velikem kontejnerju na nadaljnjo obdelavo. Zaradi zračnih filtrov nimajo pritožb zaradi smradu.

Center za ravnanje z odpadki v Spodnjem Starem Gradu se nam je pokazal kot resni opomin, da se bomo kaj hitro zadušili v odpadkih, če ne bomo z njimi bolj odgovorno ravnali. Družba Kostak ga je skupaj z Občino Krško zgradila leta 2003 kot skladišče za ločeno zbrane odpadke, leta 2012 je sledila avtomatizirana sortirna linija za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, leta 2015 so zgradili pokrito kompostarno, ki omogoča obdelavo bioloških odpadkov, zadnja pridobitev pa je proizvodna linija za alternativna goriva, ki deluje od leta 2016. Razdelili smo se v dve skupini in naša je najprej poslušala predstavitev v predavalnici, 

potem pa smo si nadeli čelade in jopiče v svetlih barvah ter se podali na teren. 

Najprej smo se zgrozili nad količino odpadkov, občudovali avtomatizirano linijo za sortiranje, pri tem pa mislili tudi na ljudi, ki delajo v zelo težkih razmerah zaradi smradu, ropota, majhnih delčkov nesnage, ki so lahko tudi kužni .... Ni čudno, da jih preventivno cepijo  za vse mogoče. Tudi ljudje v bližnjem naselju so verjetno večkrat deležni slabega zraka. 

Čudili smo se obliki trdnih alternativnih goriv in njihovi kalorični vrednosti, saj jih dobavljajo poleg slovenskih cementarn tudi mnogim v tujini. Sicer pa se lahko pohvalijo, da letno obdelajo do 45.000 ton mešanih in kosovnih komunalnih odpadkov, do 16.000 ton mešane komunalne embalaže, do 10.000 ton bioloških odpadkov, do 22.500 ton odpadkov, ki se predelajo v trdna alternativna goriva in do 34.000 ton gradbenih odpadkov. V procesu obdelave pri njih nastane: do 10.000 ton uporabnih surovin, do 8.000 ton komposta in do 22.500 ton trdnih alternativnih goriv. Celotni sistem ravnanja z odpadki omogoča obdelavo 95 odstotkov odpadkov, kar pomeni, da se na odlagališče odloži zgolj 5 odstotkov odpadkov. Na lokaciji Vipap obratuje še dislocirana sortirna linija za mešani odpadni papir.

Pravo olajšanje po teh gorah odpadkov je pomenil sprehod v zelenje na Glogovem Brodu. Na področju med Artičami, Trebežem in Dečnim selom smo obiskali črpališče vode. Že v osemdesetih letih je bil tu vodnjak, zdaj pa z dvema vrtinama lahko zagotavljajo 130 litrov vode na sekundo in letno 3.910.000 kubičnih metrov pitne vode za 22.000 občanom za naslednjih 50 let. 

Črpajo iz globine 86 do 200 metrov - iz zemeljske gube, ki se je pred tisočletji začela pogrezati, okrog nje pa so se ustvarili peščeno prodnati in glineni nasipi, ki so obvarovali zaloge pitne vode pred zunanjimi vplivi vse do danes. Voda je tako kvalitetna, da jo običajno ni treba klorirati, pri tem pa je zelo važna tudi skrb za vodovodno omrežje.

Pravo bogastvo: tudi mi smo se s prijetno hladno vodo pošteno odžejali.

Ekskurzijo smo zaključili spet v domači občini - na Lisci z okusnim kosilom in ovrednotenjem vtisov. 

Foto: s fotoaparatom Marte Brežan.

Komunala Sevnica ni poskrbela samo za ta zanimiv program ekskurzije, opremila nas je tudi s posodami za zbiranje odpadnega jedilnega olja v gospodinjstvih. 

V okviru projekta Olje nekoliko drugače bodo take posode dobili tudi osnovnošolci. Zaenkrat bo tako zbrano olje treba zapeljati na Zbirni center za odpadke Sevnica, za jesen pa obljubljajo večje zbirne posode tudi na terenu - 

v Brežicah jih ponekod že imajo. 

V SKUPNI SKRBI ZA OKOLJE IN ODGOVORNO RAVNANJE Z ODPADKI BOMO GOTOVO USPEŠNI!

Več posnetkov

Video:

Štagina in Hudo Brezje - 17. 6. 2019

Nekajkrat zaradi zlomljene roke nisem šla na pohod s Ponedeljkovo skupino Planinskega društva Lisca Sevnica, danes pa sta me premamila vabilo vodje skupine in pa vremenska napoved za ne preveč vroč dan. Zbiranje ob pol sedmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica) in dolgo razmišljanje, kam naj se podamo. Predlagam, da se sprehodimo ob potoku Štagina, in osem se nas v dveh avtomobilih odpelje preko Save in po njenem desnem bregu skozi Log do mesta, 

kjer se odcepita cesti proti Artu in Lomnemu (Veliki Trn). V bistvu smo na meji med sevniško in krško občino, ki poteka ravno po potoku Štagina, pritoku Save. Asfaltirana cesta nas vodi mimo nekaj hiš in ribnika, pri nekdanjem mlinu pa se prelevi v makadamsko. 

Foto: Ljubo Motore.

Domačina nas tu običajno gostoljubno pogostita s pijačo, tudi danes je tako. 

Imata res prijetno urejeno domovanje z veliko rožami in še več živalmi.

Pot ob potoku je prijetna: samo zelenje, mir, pesem ptic. Le še ena hiša je malo v bregu nad nami, potem pa samo gozd. Za hip postojimo pod jamo, ki je delno zasuta, potem pa hodimo naprej do križišča. Na levo bi šli lahko do Velikega Trna, naravnost do Rovišča, desno kaže smerokaz da naselja Hudo Brezje. Izberemo zadnjo smer in po kratkem vzponu 

in razgledu proti Velikemu Trnu smo med hišami. Malo naprej po vonju ugotovimo, da smo na kmetiji Metelko, kjer gojijo kokoši.

Na levo pogledujemo proti Studencu, nas pa pot vodi naprej. Asfaltirana cesta proti Ponikvam in Artu nam ne diši preveč, zato se ob prvi priliki spustimo spet v gozd, prečkamo velik pašnik, 

potem pa se delno po strugi potoka z malo vode priključimo že znani poti ob potoku Štagina.

Tri ure hoje skoraj brez postankov in kava na Logu se res prileže.

Meni pa občutek, da se da hoditi na pohode tudi z roko v mavcu.

Več posnetkov

Video:

Relive 'Štagina - 17. 6. 2019'