Za obisk Regijskega centra za obveščanje v Ljubljani smo na seznamu, ki ga je treba predložiti pred obiskom, štirje, ampak ena ne more z nami zaradi obiska pri zdravniku. Tako z vlakom ob 7.42 iz Sevnice proti Ljubljani potujem sama, ob zanimivi knjigi mi ni dolgčas. Ker je pri prevozih po železnici zadnje čase veliko zamud, v Zidanem Mostu presedem na IC vlak za Koper, pa vseeno pridem v Ljubljano kasneje, kot bi morala. Dežuje in Jelka ter Drago me čakata z avtom in hitro smo pred Regijskem centrom za obveščanje,
Foto: Drago Slukan.
kjer nam gostitelj Tilen Cestnik odpre zapornico in najde parkirni prostor. Stanuje sicer v Sevnici, že vrsto let pa dela v tej ustanovi, ker ga veseli delo z ljudmi in to, da je ob tem koristen.
V prostoru, polnem ekranov, spoznamo še Tilnova kolega: v izmeni so trije in delajo po dvanajst ur. Važno je, da se dobro razumejo med sabo, da delajo timsko in si izmenjujejo podatke, ker lahko dobijo več prijav za isti dogodek. Ljubljanski center je največja izpostava med trinajstimi v Sloveniji in pokriva področje 3.543 kvadratnih kilometrov, 32 občin, tu živi več kot pol milijona prebivalcev, še dodatnih četrt milijona pa je dnevnih migrantov. Zato ni čudno, da prejmejo 350 do 500 klicev dnevno, pri izrednih dogodkih pa je rekord 1.700 klicev v treh urah.
Ko kdo pokliče enotno telefonsko številko 112 za klic v sili, ki velja za celo Evropo, se pri operaterju prižge rdeča lučka in naprej poteka vse po protokolih, ki so sestavljeni za vsako občino posebej. Zelo pomembno je, da je tisti, ki kliče, čim bolj natančen, ker podatek, da se recimo z avtoceste vidi nekje v hribih požar, ne pomeni dosti. Operater usmerja pogovor, locira dogodek na zemljevidu, obvesti potrebne službe; pogovore snemajo. V času našega obiska so preusmerili klic na nujno medicinsko pomoč zaradi padca ženske in posredovali zadolženemu lovcu obvestilo o poginjeni srni na javnem mestu. Vse poteka mirno, tekoče, profesionalno.
Posnetek z aparatom Draga Slukana.
Ker klicev ni veliko, imamo čas za klepet ob kavi. Tudi o tem, da rabijo nove operaterje: take s končano srednjo šolo, najbolje tehniške smeri, ki jih potem dodatno usposobijo. Stalno usposabljanje je tudi sicer nujno, potrebna so tudi posebna znanja, kako se pogovoriti s sodelavcem, ki ga je kakšen dogodek psihično zelo prizadel. Tilen ima na tem področju znanje in izkušnje. Delo je zaradi izmen, psihičnega pritiska in ne dovolj velikih plač zahtevno in zanj ni dovolj velikega zanimanja.
Skupaj ugotavljamo, da ljudje premalo vemo o klicih v sili, zato prosimo za predstavitev v okviru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica. Zaenkrat pa prisrčna hvala celotni ekipi za srečanje!
Foto: Drago Slukan.
Še vedno dežuje, ko se zapeljemo na parkirišče Železniške postaje Ljubljana in pohitimo do Kinadvor, kjer si ogledamo prepričljiv, 137 minut dolg film španskega režiserja Rodriga Sorogojena Zveri (podrobnosti spodaj). Ta daje misliti o več stvareh: propadanje zakotne vasi, odnos domačinov do tujcev - priseljencev, odnos do ekološkega kmetovanja v primerjavi z zaslužkom ob graditvi vetrnih elektrarn, odnosi med možem in ženo, hčerko in materjo ...
Po ogledu filma še malica, kava in z vlakom domov. Hvala, Jelka! Spet si odstrla zaveso dvem aktualnim in zanimivim področjem.
---------------------------------------------------------------------------
Zveri As bestas
Rodrigo Sorogoyen / Španija, Francija / 2022 / 137 min / španščina, francoščina
Sodobni vestern španskega režiserja Rodriga Sorogoyena, umeščen v današnjo Galicijo in posnet po navdihu resničnih dogodkov.
režija Rodrigo Sorogoyen, scenarij Isabel Peña, Rodrigo Sorogoyen, fotografija Alejandro de Pablo, glasba Olivier Arson, montaža Alberto del Campo, igrajo Denis Ménochet (Antoine Denis), Marina Foïs (Olga Denis), Luis Zahera (Xan), Diego Anido (Lorenzo), Marie Colomb (Marie Denis), Luisa Merelas (Anta), José Manuel Fernández y Blanco (Pepiño), Federico Pérez Rey (Mariano), Javier Varela (Xosé), David Menéndez (Alfonso), Xavier Estévez (Sergento Espin), Gonzalo García (Breixo), Pepo Suevos (Granjero), Machi Salgado (Rafael), producenti Ibon Cormenzana, Ignasi Estapé, Anne-Laure Labadie, Jean Labadie, Nacho Lavilla, Thomas Pibarot, Rodrigo Sorogoyen, Eduardo Villanueva, produkcija Arcadia Motion Pictures
festivali, nagrade San Sebastian 2022
IMDbVincent in Olga sta zakonca iz Francije, ki sta se že davno ustalila v vasici na zahodu Španije. Ukvarjata se z vrtnarstvom in obnovo zapuščenih hiš. Vendar pa sobivanje z domačini ni tako idilično, kot bi si želela. Njuno zavračanje gradnje vetrne elektrarne zgolj stopnjuje spore s sosedi, še posebej z bratoma Xanom in Lonrezom, ki v vasi živita že od rojstva. Napetosti začnejo naraščati in francoska gosta se znajdeta na točki vrelišča, s katere ni več vrnitve.
»Glede pravice se zdi zanimivo, da ni nedvomna. Relativna je. Glede na stališče, ki ga privzamemo za pripovedovanje zgodbe, imamo lahko določeno pojmovanje o tem, kaj je pravično, ali po drugi strani zavzamemo radikalno drugačno stališče.«
– Rodrigo Sorogoyen
