Vlak ob 8.19, šest potnic študijskega krožka Spoznavanje vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica do Železniške postaje Libna,
ki je sicer v kraju Spodnji Stari Grad. Preko polja najdemo bližnjico do Dolenje vasi pri Krškem (okrog 220 prebivalcev), kjer se ustavimo pri zemljevidu tega območja in spomeniku izgnanim ter padlim. Potem pa mimo Cerkve Matere Božje, ki so jo zgradili v zahvalo za varstvo pred kugo leta 1627, pri tem pa porabili tudi nekaj materiala iz bližnjega gradu, ki so ga uničili v kmečkih uporih.
Nad cerkvijo se odcepi pot na desno: hodili bomo po Čebelarsko-vinogradniški poti do Zdol, na levo pa vodi Gobarsko-dninarska pot tudi do Zdol, vendar jo prihranimo za povratek.
Prečimo potok in se kmalu zavemo, da smo v gozdu Črna mlaka, kjer skrivenčena drevesa rastejo na negostoljubnih tleh in se morajo boriti za obstanek. Pot je lepo speljana in vzdrževana, prijetno je hoditi po mehkih tleh in slediti oznakam z rumenimi puščicami in kažipoti. Naletimo tudi na strelske jarke in bunkerje iz časov 2. svetovne vojne ter "klavţe" - zaščito pred hudourniškimi vodami potoka Čelčan.
Na desno se nam odpre vinorodno področje Rajck in želimo si malo pobliže pogledati, kako kaj kaže letina v skrbno negovanih vinogradih. Najprej sprašujemo, zakaj tako ime. Baje, da je to raj, jaz pa komentiram: Raj, ki "rajca". Gospodar zaradi pozebe ni najbolj zadovoljen, povabi pa nas v klet na pokušino res odlične kapljice.
Vinska klet Senica je to in vse skupaj se je začelo s preselitvijo prednikov s Primorske.
Ne vrnemo se v gozd, ampak nadaljujemo v hrib, pogledamo proti "Brežiškemu morju" (zajezitvi Save), potem pa nam morajo "odmontirati" ograjo, da pridemo ven.
Ne ven, med visoko travo, skozi katero se prebijemo v gozd. Lepa pot nas vodi preveč na desno in navzdol, zato se vrnemo in izberemo ozko stezo,
ki nas pripelje spet na označeno pot proti Zdolam.
Ko pridemo iz gozda, že vidimo na levi Zdole, zadaj pa Libno in Grmado. Zdaj smo na asfaltni cesti, desno so Čele, v dolini pa Zgornja Pohanca.
Meni pogled nanjo ni preveč všeč: rastlinjaki in pokriti sadovnjaki, vendar le tako lahko v negotovih vremenskih razmerah pridelajo sadje.
Zdole so naselje z okrog 300 prebivalci, lepo razloženo po grebenu, omenjeno pa je bilo že leta 1249 kot "Vas na hribčku pri svetem Juriju". Prvotno baročna cerkev svetega Jurija, prezidana leta 1875 v neoromanskem slogu. Krasijo jo medaljoni s prizori iz Kristusovega življenja. Oltarji so iz druge polovice 19. stoletja. Krajani vsako leto priredijo jurjevanje s petjem pri hišah in cvrtjem nabranih jajc. Kraj se lahko pohvali z Domom krajanov (dvorana, dva oddelka vrtca), Kulturnim domom Bena Zupančiča (včasih šola, pisatelj in politik pa je s temi kraji povezan s starši: oče je bil iz Pleterij pri Zdolah, mati pa iz Pišec), športnim in otroškim igriščem, v večnamenski stavbi pa imajo tudi manjšo trgovino s pošto in gostinski lokal. Ob mizah na zelenici v njem najdemo prostor za malico, kavo in klepet. Spomnimo se tudi na to, da je bil na Zdolah 28. 3. 1921 (pred stotimi leti!) rojen kuharski mojster Ivan Ivačič, na katerega so v kraju zelo ponosni. Kljub enakemu priimku si nisva bila nič v sorodu, mi je pa to večkrat na kakšnem izpitu pomagalo prebiti led, ker sem že na vprašanje o sorodstvu pravilno odgovorila.
Še naprej se sprehodimo po lepo urejenem kraju, zanj ima gotovo zasluge tudi Turistično hortikulturno društvo, potem pa nas kažipot usmeri levo na Gobarsko-dninarsko pot.
Zdole ostajajo za nami, počasi se spuščamo v gozd Rujek, ki se nadaljuje v Črno mlako. in spet občudujemo posamezna zanimiva drevesa.
Poleg bukev in hrastov je tu tudi veliko akacije, vmesni prostor pa porašča gosta trava ali praprot. Potok Sečnik, ki ga preskočimo, dela zanimive meandre. Ob poti vidimo tudi vodni zbiralnik za oskrbo okoličanov.
Ko stopimo iz gozda, so tu že prve hiše Dolenje vasi pri Krškem z lepo urejeno okolico.
Ozračje se je že zelo ogrelo, preko polja pohitimo do Železniške postaje Libna, kjer pod lipo najdemo gostoljubno senco na klopeh. Do prihoda vlaka imamo še dovolj časa za klepet in načrte, počitek pa se po skoraj enajst kilometrih poti tudi prileže.
Video:
