19. 6. 17

Šmohor, Malič, Zgornja Rečica, Huda Jama - 19. 6. 2017

Lepo sončno jutro in nas osem od Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica v dveh avtomobilih na poti proti Šmohorju. Prvi postanek za kavo že v Radečah, potem pa skozi Zidani Most v Laško. Še kar naprej skozi Spodnjo Rečico in po vijugasti cesti med zelenimi travniki in gozdovi prav na Šmohor. 


Bomo danes sploh kaj hodili? 


Zazremo se proti Savinjski dolini, potem pa le krenemo peš proti Maliču. 40 minut nam obljubljajo do vrha. Hodimo po cesti, kjer smo edini obiskovalci, no, pa ne dolgo. Nasproti se pripelje Mirin stric z lovskim plenom in odličnim "jegrom". Nekam dolgo ga poskušamo: steklenica gre najprej na levo, potem se vrne, pa spet zgreši smer ... 


Ko se cesti priključi strma pot iz Laškega, tudi mi začnemo ubirati bližnjice: malo gor, pa spet dol, vse skupaj ponovi. Desno strmina, da se zgroziš, levo občasno kakšna jasa v obliki pokošenega travnika. Sicer pa mogočne bukve in gosta trava kot podrast. 


Med drevjem se kaže že tudi stolp na Maliču. 




Na vzletišču se nam odpre krasen razgled na Laško, Spodnjo Rečico, Lisco, Veliko Kozje, na obzorju še Gorjanci ... Klopi sicer gostoljubno vabijo, ampak mi rinemo v hrib na 936 metrov nadmorske višine. 


Pri stolpu izkoristimo mizo in klopi za zgodnjo malico, čeprav nihče še ni prav lačen. Da se izognemo strmim spustom, se odločimo za povratek po cesti, le zadnjo bližnjico izkoristimo zdaj, ker smo jo prej zgrešili. 


Ta je zaradi mogočnih bukev še posebno zanimiva. 





Pri novogradnji na Šmohorju se povzpnemo na hribček za še lepši razgled, potem pa gremo mimo mogočne votle lipe še k planinskemu domu, ki pa je ob ponedeljkih zaprt. Navdušeni smo nad ureditvijo okolice in otroškimi igrali, ki jih tudi malo preizkusimo. Veliko zdržijo! 



Mi sicer ne izpolnjujemo prvega pogoja o starosti uporabnikov, zato pa drugega gotovo, saj je vsak izmed nas imel sedem spremljevalcev starih nad 18 let.




Z avtomobiloma se spustimo spet v dolino in zapeljemo še v Zgornjo Rečico k zanimivi cerkvi Blaženega Antona Martina Slomška, ki so jo zgradili v letih 1936-39 v Plečnikovem slogu. 





Sprehodimo se po pokopališču, potem pa obiščemo še Mirino teto in uživamo v lepo urejenem okolju.



Ob cesti nazaj proti Laškemu se odločimo še za skok k Hudi Jami, postojimo pred spominsko kapelico: vsak v svojih mislih glede smisla prekopavanja žrtev. 
Pred odhodom domov še osvežitev v lokalu in s klepetom zaključimo to lepo dopoldne.

Video:


13. 6. 17

Gora Oljka in Žalec - 12. 6. 2017

Sonce že toplo greje, ko se devet članov in članic Ponedeljkove skupine Planinskega društva Lisca Sevnica zbira pri rondoju v Šmarju (Sevnica), da se odpeljemo na pohod. Najprej z dvema osebnima avtomobiloma do Radeč, kjer nas čaka najeti kombi, potem pa skozi Zidani Most in Celje do Polzele. Tam že zremo na Goro Oljko (733m), ampak najprej je na vrsti osvežitev s kavico v prijetnem lokalu s prijazno natakarico pri trgovini Tuš. 



Zapeljemo se do nekdanje gostilne Jug, uradno spada k naselju Dobrič, parkiramo pri s cvetjem lepo urejeni hiši, 


potem občudujemo razgled na Letuš, Mozirje, Kamniške Alpe, pa še na Zasavsko hribovje in kam drugam. 


Po strmi poti se napotimo navkreber, v pomoč so stopnice, ponekod korenine. 


Od časa do časa se pot malo zravna, da lahko poravnamo kolena, ob poti nas pozdravi križ in kasneje še kapelica. 

Foto: Vinko Šeško.
Ko stopimo iz gozda, nas pozdravi mogočna romarska cerkev Svetega križa, ki so jo zgradili v 18. stoletju in je znana po glavnem oltarju kiparja Ferdinanda Galla. Ta je predstavil vrsto sedečih apostolov v naravni velikosti in živahnem pogovoru za mizo pri zadnji večerji. 



Marsikdo ne ve, da je pod veliko cerkvijo še ena manjša. 


Okrog cerkve in planinskega doma diši po sveže pokošenem senu, vabijo klopi, mize in ležalniki, nam pa zadiši tudi malica. To okolje je meni še posebno ljubo, saj sem nekaj poletij kot gimnazijka tu preživljala svoje počitnice ter pomagala stricu in teti, ki sta bila oskrbnika doma.


Počasi se vračamo k parkirišču in še malo poklepetamo pri klopi pod dišečo lipo, v Polzeli pa spet obiščemo jutranji lokal in se okrepčamo z napitki.


V Žalcu imamo nekaj težav z iskanjem parkirnega prostora, potem pa krenemo skozi park do Fontane piv Zeleno zlato, ki so jo odprli lani septembra. 


Za osem evrov si kupimo vrček znanega oblikovalca Oskarja Kogoja in čip na njem omogoča, da si na šestih mestih natočimo po deci piva različnih okusov. Vmes si lahko vrček umijemo z vodo, da se okusi štajerskih pivovarjev ne bi pomešali. 




Fontana je postavljena v lepem zelenem parku dišečih lip, obkrožajo pa jo informativne table o pridelovanju hmelja in z opisi posameznih vrst piva. Na spletni strani Turistično informacijskega centra lahko preberemo:

Osnova za arhitekturno zasnovo fontane je simbolna hmeljska kobula, ki se izraža v dveh polkrogih oziroma dveh fontanah, eni pivski in drugi, vodni. Polkrogi so oblečeni v bakreno čipko, ki simbolizira peno na pivu. Fontano je gradilo podjetje Remont, tehnologijo pa zagotovilo podjetje Etra.


Foto: Vinko Govekar.
Na travi v parku so postavljeni tudi ležalniki, ki vabijo k počitku, v bližini pa je tudi nekaj kioskov s hrano ter mizami in klopmi, nedaleč stran tudi lepo vzdrževano stranišče. Popolna ponudba!
Še pred hudo vročino se vrnemo v Sevnico in zatečemo v hlad.

Video:




Vandrovci in Poljska - 5. 6. 2017


Prespali smo na postajališču ob bencinski na Slovaškem - nekaj več kot 60 kilometrov pred Bratislavo. Ob petih ne morem več spati in grem na stranišče ter si privoščim malinov čaj in hrustljavi rogljiček. 

 Foto: Nevenka Vahtar.

Ker imamo odhod lahko šele ob devetih, po zajtrku v prijetnem lokalu igramo karte in se razvajamo z napitki. Naprej se vozimo po ravnini, nekaj polj s sončnicami, na obzorju pa se že kažejo grički. 


Prepoznamo Bratislavo z značilnim mostom in gradom na hribu. Nekaj čez deseto prepeljemo mejo z Avstrijo. Prej pa mora Emanuel plačati stroške za avtoceste: na meji s Slovaško je dobil škatlico, ki jo je namestil na vetrobransko steklo, da je naprava beležila prevožene kilometre. Ob odhodu iz Slovaške plačaš potem glede na to. V bistvu pravičen sistem, ki pa ima dve pomanjkljivosti: manjši mejni prehodi teh naprav nimajo in Emanuel je moral prejšnji dan ponjo v pet kilometrov oddaljeno večje naselje; poleg tega pri plačevanju nastajajo zastoji. Ob cesti je veliko vetrnih elektrarn, jutranja temperatura 19 stopinj se je dvignila na 22, vreme pa je pretežno oblačno. Proti Gradcu je vse več hribčkov, veliko zelenja - gozdovi, vmes pa nekaj njiv. 


Med postankom za pol ure ne moremo veliko zapraviti, ker je na voljo le velik avtomat za kavo, ki ga dodobra izpraznimo. Po malem pakiramo in Vinko se poslavlja od hotela na kolesih s serijo posnetkov:







Še enkrat zapojemo po melodiji Gremo v Kamnik: 

Slovaška in Avstrija, mi kar naprej: v kraje domače se vračamo zdej.
Spomin naj ostane in hvala za vse! Vandrovc ostani, je dobro za te. 
Gremo v daljine dokler nas ta strast te mine.
Na Poljsko in še drugam, Vinko bo povedal kam.

Še naši pesmi Mi smo mi, vadrovci dodamo dve kitici:

Dežurni vsak zgodaj vstat: zajtrk je pripravljen.
Za bacile poskrbi, kofetek gor postavljen. 
Pa zakaj, pa zato, ker naj vedno lušno bo, ker naj vedno lušno bo, zato, zato!

Romana ta prevajat zna, tekste vedno piše,
iz rokava stresa nam pesmice in spise. Pa zakaj, pa zato ...

Ob dveh se pripeljemo v Slovenijo in na Poljsko nam ostanejo samo spomini in podatki, ki jih je o tej deželi nekaj več na dnu te strani. V Laškem, Rimskih Toplicah, Radečah se začne izkrcavanje:

Adijo, pa zdravi ostante, podajte še enkrat roko,
na nas pa nikar ne pozabte, ko drug vam prijatelj kdaj bo.

Ostali se poslovimo pri Vebrovih v Orešju nad Sevnico z načrti za zaključek v Slatni in željami za ponovno druženje.

Video: 








Poljska - obvozili smo zahodno mejo, malo po severu, nazaj po vzhodni meji in še jug smo malo izkusili. Doživeli smo nekaj njene velikosti in veličine. Poljska je namreč ena največjih držav v Evropski uniji:  po številu prebivalcev (38 005 614 – leta 2015)  in po površini (312 679 kvadratnih kilometrov) šesta (po nekaterih podatkih deveta) največja. Na zahodu meji na Nemčijo, na jugu na Češko in Slovaško, na vzhodu na Ukrajino in Belorusijo, na severu pa na Litvo in rusko eksklavo Kaliningrad. Skupaj ima kar 3538 kilometrov meje in  precej dolgo obalo ob Baltskem morju (500 km). Njen severni del je pretežno rahlo valovit nižinski svet s stotinami majhnih jezer. Za moj okus je veliko preveč ravnine, pokrajina pa je bila v tem letnem času kljub temu slikovita zaradi zelenega žita, rumene oljne ogrščice in slikovitih drevoredov starih dreves ob cestah. Na jugu se dvigujejo Karpati (Tatre, Sudeti, Krkonoši), kar je že ljubše mojim očem, ima pa tudi 23 narodnih parkov, od katerih smo jih mi spoznali enajst.
Nismo obiskali niti glavnega mesta Varšave (Warszawa), niti znamenitega Krakova (Kraków), drugih mest in mestec, kaj šele solnega rudnika Wieliczka ali koncentracijskega taborišča Auschwitz, videli in doživeli pa smo gotovo nekaj stvari, ki jih običajni turisti ne. Še najbliže turistom smo bili v slikoviti vasici Zalipie in romarski Częstochowi. Naš hotel na kolesih nam je omogočal večjo fleksibilnost glede prenočevanja in udobnost pri premikih na dolge proge.

VIDEO
Podatki o Poljski: https://www.youtube.com/watch?v=Rz1E8uMHWoM
Poljska je lepa: https://www.youtube.com/watch?v=Qbu_FRg8vuU
Ko se zaljubiš v Poljsko: https://www.youtube.com/watch?v=muIofzuBcGg
Najlepše na Poljskem: https://www.youtube.com/watch?v=YvHKtlTvSTo
 

Poljska je parlamentarna republika, od leta 2004 članica Evropske unije z 51 člani v Evropskem parlamentu, leta 2011 so predsedovali Svetu EU. Videli smo veliko tabel z informacijami o vključenosti EU v posamezne projekte, predvsem za ohranjevanje neokrnjene narave in preprečevanje onesnaževanja okolja.
Zlot je poljska denarna enota od leta 1924, ko je zamenjal nemško marko. Nekateri smo zlote kupili na naših bankah, na Poljskem menjajo na bankah in v menjalnicah (Kantor), tu in tam pa vzamejo na bencinskih črpalkah evre in vrnejo evre ali zlote. Tečaji niso zelo različni, preračunavali pa smo tako, da smo cene v zlotih delili s štiri. Evro so sicer želeli uvesti do leta 2013, novi datum je leto 2020.
Podnebje je zaradi velikosti države zelo raznoliko. Mi smo imeli srečo: skoraj nič dežja, veliko sonca, temperature malo pod dvajset ali malo nad dvajset, občasno nas je hladil tudi veter.
Urejenost okolja nas je pozitivno presenetila. Pri pohodniških poteh više v gorah morda celo malo pretiravajo in bi jih lahko pustili bolj naravne. Je pa treba za ogled vsakega narodnega parka, znamenitosti, včasih tudi posamezne poti ali vrha, plačati vstopnino, ki je pogosto šest zlotov, upokojenci smo plačevali polovično po tri zlote.
Kultura živi v sožitju z naravo in tudi mi smo izkoristili vsako možnost za ogled starih objektov in cerkva. Iz sveta glasbe smo se spomnili skladatelja in pianista Frédérica Chopina in si zavrteli njegove valčke, mazurke in poloneze, ki izhajajo iz poljske tradicije. Ob tem nismo pozabili na pianista poljskega rodu Arthurja Rubinsteina in bogato izročilo ljudske glasbe z raznolikih področij. S področja literature sta nam ostala v spominu romantični pesnik Adam Mickiewicz in pisec romanov Henryk Sienkiewicz. Tudi režiser Roman Polanski izhaja iz Poljske, veliko dobrih filmov drugih avtorjev je od tam, pa nekoč priljubljene risanke Bolek in Lolek so tudi poljske. 

VIDEO
Frédéric Chopin: https://www.youtube.com/watch?v=EFJ7kDva7JE
https://www.youtube.com/watch?v=qQuDXCO_nnw 
https://www.youtube.com/watch?v=MxxDKLW5GWY 
Folklora: https://www.youtube.com/watch?v=LlrssiszQQ4&index=17&list=PLZYYsk-g_fGDdnrTT3la6h1V9xr_d8L_q
https://www.youtube.com/watch?v=qTGLtzavOgI
https://www.youtube.com/watch?v=WyjDB8X7Mik
https://www.youtube.com/watch?v=J2bF86_sTWw
https://www.youtube.com/watch?v=Q2vfnA_1pjk&t=19s
https://www.youtube.com/watch?v=IEEyYV0YJP4

Mazurka: https://www.youtube.com/watch?v=PRo0xXWlPps
Poloneza: https://www.youtube.com/watch?v=IEEyYV0YJP4&t=583s
Bolek in Lolek: https://www.youtube.com/watch?v=HQYH7GP2gec

Uradni jezik je poljščina, drugi najbolj razširjeni slovanski jezik, takoj za ruskim. Poljska je ena izmed najbolj homogenih lingvističnih področij, saj ima kar 97 procentov prebivalcev poljščino za materin jezik. Tudi mi smo Slovani, torej se bomo jezikovno že razumeli. Ja, pri nekaterih posameznih besedah res: kawa, wino, piwo, Na zdrowie, Dziękuję -  hvala, tu se pa že zatakne. Kaj pomenijo ti znaki z repkom, pa prečrtani l, zakaj je č zapisan cz, š kot sz, rz pa je ž? Pomagali smo si z rokami, nasmehi, angleščino, ruščino, nemščino in se nekako sporazumeli.

VIDEO
Abeceda in pravila branja: https://www.youtube.com/watch?v=cHGR1qUAi5A
Osnovne fraze v poljščini: https://www.youtube.com/watch?v=vVNboQsZnGA&t=82s
Številke: https://www.youtube.com/watch?v=AATmEpYNDiI
Težke poljske besede: https://www.youtube.com/watch?v=lYNoLo8XNDc


Poljska se lahko pohvali tudi z znanstveniki in izumitelji. Kdo še ni slišal za astronoma in matematika Nikolaja Kopernika? Poljaki so izumili neprebojni jopič, cepivo proti otroški paralizi, walkie – talkie, detektor min in vodko, pri kateri bijejo dolgoletno vojno z Rusi, ki trdijo enako. Imajo 17 Nobelovih nagrajencev, med katerimi je tudi kemičarka in fizičarka Marie Skłodowska Curie, ki je nagrado dobila kot prva ženska in edina na dveh področjih.
Med politiki velja omeniti ime Tadeusz Kościuszko (bil veteran in heroj v poljski in ameriški vojni za samostojnost), pa Józef Klemens Piłsudski (igral pomembno v vlogo v poljski in evropski politiki) in Lech Wałęsa, ki je s sindikalnim gibanjem Solidarnost odigral pomembno vlogo pri rušenju komunističnega režima na Poljskem, novi državi tudi predsedoval in je dobitnik Nobelove nagrade za mir.
Janez Pavel II. - Karol Józef Wojtyła: njegovo ime se pojavlja v vsakem najmanjšem naselju, najmanjši cerkvi ali kapelici na Poljskem. Janez Pavel II. je postal prvi neitalijanski papež po 455 letih in obenem prvi slovanskega porekla, ko je bil leta 1978 izvoljen za papeža. Leta 2009 ga je njegov naslednik papež Benedikt XVI. razglasil za božjega služabnika.
Ker je bila cerkev v zgodovini pogosto v vlogi države, je intenzivnost vere pri ljudeh res velika. Iz nje črpajo duhovno moč v času kriz. Večina je rimokatoliške izpovedi, nekaj je protestantov, evangeličanov, videli smo tudi pravoslavne cerkve, nekaj je islamskih in židovskih vernikov. Poljska naj bi bila znana po svoji verski toleranci. Sami smo se prepričali, da so cerkve polne, tudi mladih. Vsi zavzeto sodelujejo pri obredih: molijo, pojejo in veliko med tem klečijo. Nekatere sicer moti preveliko vmešavanje cerkve v politiko. Zaradi cerkve se tudi krešejo mnenja glede splava v parlamentu (sejmu).
Obvezno šolanje se začne pri petih letih, osnovna šola traja devet let, potem sledijo različne oblike srednjega in visokega šolanja. V času našega potovanja so imele osnovne in srednje šole običajne desetdnevne "Šole v naravi" in smo srečevali na terenu veliko njihovih skupin, ki so delovale organizirano in vzgojeno.
Poljski športniki so uspešni na različnih področjih, v zadnjem času je to tudi smučarski skakalec Adam Małysz.
Hrana in pijača sta sicer malo pod vplivom zahoda, vendar povsod zelo poudarjajo domače. Alternativa za pico je njihova zapiekanka, veliko je različnih cmokov ter juh in enolončnic iz zelja in druge zelenjave, krompirja, mesa in klobas. Poskusila sem bigos: okusna in nasitna jed. Slastne so bile tudi pite s skuto in sadjem, pri katerih se prileže še nesladkani kompot. Zanimiv in okusen je tudi lepo oblikovan dimljeni ovčji sir oscypek, sicer pa ima vsako področje svoje specialitete: na severu smo jedli dobre prekajene ribe. Mogoče je dobiti veliko gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač, poskusiti je treba njihovo odlično pivo in nacionalno pijačo vodka (wódka), ki jo Poljaki spijejo 12 litrov na leto na glavo in so njeni največji proizvajalci in porabniki. Ker je to velik socialni problem, poskušajo omejiti pitje z visoko ceno.
In, kakšni ljudje so Poljaki in Poljakinje?  Različni, kot povsod. Marsikdo jim zameri, da niso bolj prijazni. Pri delu s strankami bi se res lahko pogosteje nasmehnili in opustili uraden izraz lica, na splošno pa nimam slabih vtisov. Če si kot sogovornik vljuden, bo tudi odziv skoraj vedno ustrezen. Zanimivo je bilo srečevanje v gorah, kjer smo navajeni pozdravljati ljudi, ki jih srečamo. V tujini najprej pozdravim v njihovem jeziku, če znam, potem pa še v slovenščini. Nekateri domačini so me malo čudno gledali, večina pa je pozdrav vrnila in včasih tudi nasmešek. Kako pa se sami opisujejo? Kaj mislijo o njih tujci?

VIDEO
Navade na Poljskem - izkušnje Američana: 
https://www.youtube.com/watch?v=fxYMnuBlkqM
https://www.youtube.com/watch?v=-D_-sWptz3M
https://www.youtube.com/watch?v=8SL1cs9qsXE
Izkušnje Ukrajinca: https://www.youtube.com/watch?v=F_yHspW-SbU

Na vsak način je Poljska bogata dežela z zanimivimi ljudmi, vredna pozornosti in ponovnega obiska. DO WIDZENIA!