S Planinskim društvom Lisca Sevnica gremo spet po eni izmed treh evropskih pešpoti - po E6, poleg te imamo pri nas še E7 in E12, skupaj 1000 kilometrov samo po Sloveniji. Ob sedmih zjutraj se na Avtobusni postaji Sevnica vkrcamo na avtobus, jih nekaj poberemo še v Boštanju, Tržišču, na Mirni, v Trebnjem in v Ljubljani, skupaj nas je 46. Že v Trebnjem se čudimo snežnemu poprhu,
pred Postojno pa doživimo pravo zimsko pravljico.
Na postajališču Lom imamo pol ure časa, da se okrepčamo, potem pa nadaljujemo pot proti Hrastovljam. Prizadevna Darinka nas seznanja s podatki o krajih, skozi katere bomo hodili. Ob desetih smo v Hrastovljah.
Hrastovlje je naselje z okrog 140 prebivalci v suhem nadaljevanju doline reke Rižane, ki izvira severno od vasi med vinogradi in sadovnjaki.
Znano je predvsem po Cerkvi Svete Trojice, ki je triladijska cerkev z začetki v 12. ali 13. stoletju. Čeprav je majhna, posnema velike katedrale, od 16. stoletja je obdana z obzidjem za obrambo pred Turki. Janez iz Kastva jo je poslikal leta 1490, da bi nepismeni razumeli vsebino svetega pisma. V času kuge so poslikave zaradi dezinfekcije pokrili z apnom in to jih je zaščitilo. Leta 1949 jih je odkril domačin Jože Pohlen in deset let so jih čistili. Presenetijo nas žive barve, prikazani pa so prizori iz stare zaveze (stvarjenje sveta v šestih dnevih in počitek na sedmi dan; na drugi strani izgon iz raja, življenje na zemlji), nove zaveze (oznanenje, rojstvo Jezusa, poklon treh kraljev, križanje, vstajenje od mrtvih, vnebohod). Najdemo tudi upodobitve vseh mesecev v letu z značilnimi opravili, v absidi pa zanimiv prikaz dvanajstih apostolov.
Najbolj zanimiv pa je gotovo Mrtvaški ples, ki je edini v Sloveniji in eden od desetih najbolj ohranjenih v Evropi. Njegovo sporočilo je, da smo v smrti vsi enaki: od otroka, reveža do kralja, papeža ... Dragocen je tudi napis v glagolici, da so tlak položili leta 1518.
Po ogledu cerkve se napotimo na zborno mesto, kjer nas pozdravi Jože Prah, predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji.
Potem pa na pot: okrog 120 pohodnikov in pohodnic po trdi in deloma blatni gozdni poti ob spremljavi vetra v krošnjah borov. Seveda se je treba za sto metrov povzpeti in po uri in pol smo pred Kupedom,
kjer se nam odpre pogled na viadukt Črni kal, lepo lahko sledimo Kraškemu robu, za njim pa se nam kaže Slavnik.
Kubed je naselje z okrog 190 prebivalci in v virih lahko preberemo:
Ohranjen je del nekdanje srednjeveške utrdbe s peterokotnim obrambnim stolpom ob vhodu, ene od tistih, ki jih je dal zgraditi istrski mejni grof Ulrich Weimarski. Z nje so lahko nadzorovali trgovske poti med celino in notranjostjo Istre ter je v času napadov Uskokov in Turkov v 15. in 16. stoletju poleg posadki nudila zaščito in zavetje tudi lokalnim prebivalcem. Čisto na robu vzpetine nad naseljem stoji nekdanja župnijska cerkev svetega Florijana iz leta 1688, zgrajena na mestu še starejše srednjeveške. V bližini cerkve stoji zvonik, zgrajen iz istrskega kamna, ki je nekdanji obrambni stolp. Petkotni obrambni stolp so namreč spremenili v zvonik leta 1833.
4000 Istranov je na velikem ljudskem taboru leta 1870 zahtevalo Zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenskega jezika v šolah in uradih, znižanje davkov ter da bi v koprskem okolišu zgradili slovensko srednjo šolo. Leta 1943 so Nemci požgali okoli 60 hiš in gospodarskih poslopij.
Foto: Vinko Šeško.
Pri cerkvi in stolpu res močno piha, zato se umaknem po poti pod skalo, tam malo počivamo in malicamo.
Nekateri izkoristijo avtobusni prevoz naprej, večina pa zakoraka v smeri Marezig.
Vzpona zdaj ni toliko, dolgo hodimo po prijetni gozdni poti, potem ob travnikih, oljčnikih, na vzpetinah se že kažejo tudi vinogradi.
Tako visoko smo že, ta kukamo proti Koprskemu zalivu, ampah treba je še mimo Svetega Antona
in razvajenim od gozdnih poti nam cesta ni preveč všeč.
Po približno dveh urah prikorakamo v Marezige (500 - 600 prebivalcev), eno izmed središč Šavrinije in Dežele refoška. Maja priredijo v čast refoška praznovanje in ocenijo zadnjo letino.
Hodimo mimo Cerkve Svetega Križa, ki so jo zgradili na temelju starejše iz 9. stoletja. Spominska tabla nas spomni na leto 1921 in upor krajanov proti fašistom.
Mi pa se razgubimo po Vinski fontani in v Gostilno Karjola, da okusimo lokalne dobrote. Burja tudi tu močno piha, prevrača celo stole na terasi,
omogoči pa nam čudovit pogled na Koper in Trst.
Ob pol štirih je odhod avtobusa,
nekaj pohodnikov zapeljemo do njihovih vozil v Hrastovljah, potem pa na avtocesto in proti domu. Sneg opazimo samo še na višjih hribih,
veliko ga je še na Nanosu, nekaj snežink pa nas preseneti iz zraka ob postanku na Lomu. Dobro razpoloženi in s pesmijo na ustih se okrog sedmih zvečer pripeljemo v Sevnico. Doživetih dvanajst ur!
Video:
Ni komentarjev:
Objavite komentar