Deževna sreda, v četrtek zjutraj še vedno dežuje. Iti ali ne iti - to je zdaj vprašanje. Ampak sreča je na strani pogumnih: tri od skupine Posebna prijateljske potepanja stopimo na Železniški postaji Sevnica ob 7.18 na vlak proti Dobovi, ko že ne dežuje več.
Zanimivo pri Grad Podsreda je to, daje starejši severni palacij in šele kasneje so zgradili obrambni stolp, ki je sicer za dve etaži nižji kot je bil včasih.
Vse smo navdušene nad tem, kakšno bogastvo nudijo večinoma manjši in razdrobljeni prostori.
Dvajset minut čez eno se odpravimo navzdol po poti prihoda: pol ure naj bi trajala hoja do Podsrede, me smo porabile 40 minut zaradi postankov pri nekaterih informativnih točkah.
Hoja navzdol je prijetna, tudi stopnice so se v glavnem že posušile,
nekaj sto metrov pred avtobusnim postajališčem pa nas blagoslovi nekaj kapelj dežja.
Kdo bi si mislil, da bo to tako lep in bogat dan.
Podrobnosti o Podsredi in Gradu Podsreda pod videom.
Video:
Podsreda je trg od leta 1377 v Občini Kozje (163 prebivalcev – število se niža) na desnem bregu Bistrice. Ime je dobil po sejmih in sojenjih na sredo. Leži pod severnim vznožjem pogorja Orlica (701 metrov nadmorske višine). Ima značilno trško zasnovo z eno osrednjo ulico s trgom, na kateri se nahaja župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika iz leta1806 in druga ob drugo nanizane trške hiše. Pred eno izmed njim se nahaja sramotilni steber (pranger).
Podsreda je najbolj znana po gradu Podsreda, ki velja za najbolje romanski grad v Sloveniji. Onstran reke Bistrice in glavne regionalne ceste se pri domu krajanov pričenja križev pot na romarsko Staro sveto goro. Na vrhu stojijo Cerkev Žalostne Matere Božje, Kapela svete Ane in Božji grob na ozemlju sosednje vasi Gradišče. Na skrajnem vzhodnem delu ozemlja trga stoji v Trebčah Javerškova domačija (Podsreda 93), na kateri se je rodila Marija Javeršek, mati Josipa Broza - Tita, in kjer je Tito preživel nekaj svojih otroških let.
Grad Podsreda (nemško Herberg - zaklonišče) stoji na severnem pobočju Orlice v osrčju Kozjanskega regijskega parka nad trgom Podsreda na nadmorski višini 475 metrov. Od njega se kaže lep pogled proti Hrvaški, Donački gori, Boču in Pohorju- Sodi med najpomembnejše romanske objekte na Slovenskem. Zaradi skoraj neokrnjenega srednjeveškega videza grad danes velja za najbolj grajskega med gradovi v Sloveniji. Grad danes velja za pomembno kulturno in izobraževalno središče v tej regiji. Od leta 2020 so na gradu urejene tudi nastanitve. Številne zanimivosti; od grajskih prostorov, renesančnih dvoran, stalnih slikarskih razstav Franceta Slane, do grajske ječe, kuhinje, grajske kleti in stalne zbirke stekla iz nekdanjih glažut. Grad Podsreda leži na ozemlju, ki je že okrog leta 1000 pripadalo posesti grofov Breže-Seliških ter pozneje grofici Emi Krški. Zgrajen je bil v prvi polovici 12. stoletja, v virih se grad prvič omenja šele leta 1213. Takrat je imel običajno preprosto pravokotno zasnovo. Okoli leta 1180 je bil prizidan visok obrambni stolp, okoli 1220 južni bivalni del ter okrog 1260 še kapela. Današnjo podobo je dal gradu predvsem grof Schönburg-Glauchau, zet kneza Werianda zu Windischgrätza v 19. stoletju. Grad so začeli obnavljati leta 1983. Grad je bil eden petih glavnih krških fevdov in sedež podeželskega sodišča. Grad je prvič omenjen leta 1213, kot Castrum Herberch, ko ga je Ortolf s Planine zapisal svoji ženi Kiburgi s Ptuja. Podsreškim vitezom so sledili Ostrovrharji s Svibnega. Leta 1338 ga je Herman s Kranichberga prodal Frideriku Žovneškemu. Škofje so grad redno potrjevali Celjskim grofom. Po njihovem izumrtju leta 1456, postane grad in gospoščina deželnoknežja last Habsburžanov. Leta 1515 so ga napadli in zavzeli uporni kmetje. Upravitelji gradu so se poslej pogosto menjavali, dokler ga leta 1617 ni kupil grof Žiga Tattenbach. V lasti njegovih potomcev je bil do leta 1848, ko je posest kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Posest je ostala v lasti njegovih dedičev do konca druge svetovne vojne. Zahodno 450 m od gradu je stal zaporni stolp (Turnič), na katerem je bila stalna vojaška posadka. Prvotni podsredški grad je nekoč stal na hribu (gradišče), vzhodno od današnjega trga. Gradu niso prizadele vojne, poškodoval pa ga je potres. Ko je bil po drugi svetovni vojni v državni lasti, je bilo marsikaj poškodovanega, požganega, odtujenega, tako ni v prostorih ostalo nič prvotne opreme. Nekaj časa je imelo Gozdno gospodarstvo Brežice tu svoja skladišča, v njih pa so stanovali tudi njihovi delavci. Windischgrätzi kot zadnji lastniki po razlastitvi niso imeli zahtev po vrnitvi, potomci pa obiskujejo Grad in so veseli obnov in dogajanj.
Lastnica Gradu je od leta 1981 Občina Kozje, ki ima tu v dveh renesančnih dvoranah tudi svoje protokolarne prostore, ves čas pa stavbo tudi vzdržuje in obnavlja. Nazadnje so odkrili izlivno korito. Upravitelj je od leta 1983 Kozjanski regijski park in tega leta so sprejeli že prve obiskovalce na razstavi o narodnoosvobodilnem boju na Kozjanskem v nekdanjih grajskih kaščah. Slavnostno so prenovljeni Grad odprli 28. oktobra 1989. Atrij je sicer sorazmerno majhen, je pa zelo akustičen in pogosto prirejajo tu koncerte ob koncu seminarjev, na dvorišču pa se dogaja tudi kino na prostem, živžav za otroke, po Gradu lov za zakladom ... Udeleženci seminarjev so nastanjeni v Lovski koči nad Gradom (15 - 20 mest), od leta 2020 pa so na voljo apartmaji z okrog 15 mesti, uredili pa so tudi še tri nove apartmaje za pare ali manjše družine. Majhno število namestitev je prednost, ljudje imajo več zasebnosti.
Kozjanski regijski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v državi. Nahaja se na stiku alpskega in panonskega sveta na vzhodu Slovenije, med reko Sotlo in Bohorjem, meri 206 km² v petih občinah. Ustanovljen je bil leta 1981.
Legende o Gradu Podsreda:
https://gradovislovenije.si/legende-o-gradu-podsreda/
Viri: spletne strani, Wikipedia.
Ni komentarjev:
Objavite komentar