21. 04. 09

Z upokojenci na pot - 21. 4. 2009

Ko se razcveti pomlad, se začenjajo tudi izleti Društva upokojencev Sevnica. Danes je bil prvi v letošnjem letu in "sivi panterji" smo tako navalili, da sta bila potrebna kar dva avtobusa. Po obveznem postanku na Lomu in degustaciji kave v Kopru sta nas lokalna vodiča popeljala na kmečki turizem Mahnič v naselju Dragonja, kjer se nam je prilegla mineštra, kozarca refoška se pa tudi nismo branili. Pa še toliko smo se potrudili, da smo si ogledali vinsko klet in jo razbremenili za kar nekaj litrov vsebine.
Vodiča nas zdaj vodita v šavrinsko gričevje, vzamemo pa si tudi toliko časa, da občudujemo sečoveljske soline iz skoraj ptičje perspektive, vržemo pogled proti Hrvaški in zelo od daleč pomahamo Jorasu.


Sveti Peter je velika vas, ki je najbolj znana po Tonini hiši, kjer si tudi mi ogledamo staro stiskalnico za oljčno olje, se čudimo podjetnosti nekdanje lastnice in opremi njenih bivalnih prostorov, tekne pa nam tudi pokušina olja. In spet imamo možnosti za nakupe.





Novo vas bi verjetno kar spregledali, če ne bi imeli tako dobrega domačega vodiča. Tako pa nam ta pokaže vaški kulturni dom s celostensko sliko domačina slikarja samouka Emila Gaziča, ki je slikovito prikazal svojo vas z vaščani pri domačih opravilih. Njegova mama tako pridno plete kito šavrinskega rdečega česna, včasih zelo pomembnega za borni zaslužek v teh krajih. Človek skoraj ne ve, čemu naj se na tem prikazu bolj posveti: značilni pokrajini, karikiranim obrazom, podrobnostim na oblačilih, realistično prikazanim živalim... Res nekaj posebnega v stilu naive.



Čas nas priganja in že hitimo proti Krkavčem, ki se ponašajo z nenavadnim in skrivnostnim kamnom iz prvega ali drugega stoletja pred našim štetjem, na katerem sta dobro vidni podobi stoječega človeka. Vas Krkavče je sicer ena najstarejših vasi slovenske Istre in stoji na skali. Obiščemo še cerkev svetega Mihaela iz 17. stoletja, ki je bogato okrašena s pomladanskih cvetjem. Vidi se, da jo naš vodič oskrbuje z rokami in srcem.
Posloviti se moramo od prijetnih domačinov in poskrbeti še za naše želodce. Kosilo v hotelu Delfin v Izoli in sprehod ob z od vetra skodranim morjem nam lepo zaokroži dan. Obisk v Vinakoper je seveda obvezen. Tu in tam nas je blagoslovila kakšna plohica, veter nam je brezplačno delal nove frizure, včasih smo malo zamujali, ker smo se dlje pomudili ob zanimivih stvareh - mogoče pa je bil tudi zaradi tega današnji dan tako bogat.

Ni komentarjev: