Zaradi praznika in vremena smo "ponedeljkovci" izpustili en teden, danes pa se nam obeta sončen dan. To je pa res nekaj posebnega! Na vožnji proti Primorski opažamo ob cesti cela jezera vode, ki se je nabrala ob tolikem deževju. Tu in tam je tudi kakšna krpa snega, hribi pa so še lepo zimsko okrašeni.
Veselo razpoloženi se izkrcamo v avtokampu pri naselju Osp, kjer so vedno parkirani kakšni plezalci znane stene nad vasjo. Mi nismo take sorte in napotimo se ravno v nasprotno smer - proti Tinjanu.
Na polju in više v gozdu na vsakem koraku opažamo znanilce pomladi: cvetoči regrat, bele cvetove črnega trna, cvetoče breskve, drobno cvetje neznanega imena. Pot se polagoma dviga, odpira se nam lep pogled proti vasi s steno, pa tudi proti gradu Socerb in naselji pod njim.
Globoko vdihavamo svež zrak, oplemeniten z vonjem brinja in borovcev, vmes pa tudi malo zastanemo in poklepetamo.
Tinjan je kot začarana Trnuljčica: prebivalci so verjetno vsi v službah in šolah, le nekaj gradbenih delavcev srečamo.
Razgledi se nam odpirajo na vse strani neba: avtocesta z viaduktom, skupina gričev na jugu, Koper, Trst pa nam je tudi kot na dlani. Ni čudno, da je bil kraj v zgodovini utrjen, nazadnje leta 1948, ko se je v času Tržaške krize tu vkopala JLA, prebivalci pa so skoraj vsi zapustili kraj zaradi varnosti. Danes je veliko hiš lepo ohranjenih, nekaj pa jih žalostno propada.
Pod staro lipo pri cerkvi svetega Mihaela iz leta 1700 (na temeljih starejše iz 13. stoletja) malicamo in debatiramo, kako antenski stolp na vrhu tega 374 metrov visokega hriba kvari izgled stare cerkve. Kaj hočemo? Civilizacija!
Slovenska planinska pot nas vodi po asfaltirani cesti proti Škofijam, ki so dobile ime po kolonih koprske škofije. Sonce nas lepo greje, razveseljujejo nas razgledi, v Zgornjih Škofijah pa ugotavljamo, kako "revni" so nekateri Slovenci, ki so si tu na velikih parcelah zgradili prave novodobne gradove. Razveselimo se Vinka, ki nam pride nasproti s kombijem in popelje še na eno uživanje ob refošku in malvaziji pri družini Jogan v Pobegih.
Tudi pot domov nam lepša sonce, zadnji postanek pa še Slavica, ki vztraja, da z rujno kapljico zalijemo njen pred kratkim kupljeni avto. Končno en pomladni dan: ne samo v srcu, tudi v naravi!
Video
Ni komentarjev:
Objavite komentar