11 se nas zbere v študijskem krožku Spoznavanje naravnih vrednot pri Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Sevnica, ostali so pa na ekskurziji v Pragi.
S tremi avtomobili se zapeljemo do Čanja in pri kapelici parkiramo. Krasen sončen dan se obeta in hoja navkreber nas kar ogreje. Ogledujemo si vinograde in zidanice,
pogledi nam uhajajo proti Žigrskemu Vrhu, na Čanjski gori imamo na dlani vse od Sljemena do Kuma.
tik pod nami pa je Gračka Gora.
Spustimo se v gozd in uživamo med sveže zelenimi bukvami Pešenka. Pot je široka in prijetna, le na enem mestu se bolj strmo vzpne, spremlja pa nas tudi ptičje petje.
Ko pridemo iz gozda, se nam kot v oknu prikaže Zabukovje, kmalu pa je pred nami tudi Trnovec in na levi Podvrh.
Vse je v cvetju: poleg češenj in hrušk že tudi zgodnje jablane, po vrtovih pa bogastvo narcis, tulipanov, grmičkov. Pri prvi hiši je še oznaka za Stržišče, potem pa "prestopimo mejo": pri Kobalovih smo že v Trnovcu.
Pozdravita nas Vlado in Emica, ki ju večina med nami pozna: z nami sta Emicina sošolka in sošolec, z mano pa je delalo skupaj na šoli. Klepeta ni konca ne kraja, še zlasti pa se nam jeziki razvežejo, ko okusimo belo vino in modro frankinjo, saj so Kobalovi znani vinarji.
Naprej je treba: danes iščemo izvir tople vode. Napotimo se proti domačiji Jazbec, kjer nam Vinko razloži, kako je nekdanji gospodar začel s pašno rejo govedi.
Potem se spustimo v dolino. Kar nekaj izvirov vode najdemo, ampak vsi so hladni.
Domačin pove, da je treba še naprej mimo stare vrbe in preko travnika.
Izvir bi gotovo zgrešili, če ne bi opazili napisa: Prepovedan dostop! Zasebna last!
V raziskovalne in izobraževalne namene smo prepoved malo prekršili, si ogledali vodo z veliko algami in mehurčki, izmerili temperaturo (15 stopinj) in ugotovili, da za kakšne toplice to ne bo dovolj. Je pa izvir nekaj posebnega, če je temperatura vsaj podobna tudi pozimi, saj so nekateri domačini povedali, da so ženske sem hodile prat perilo. Mirno gremo še mimo druge opozorilne table, potem pa naprej do konca doline, kjer se priključimo poti, ki jo poznamo že od preteklega tedna. Pri Konjereji Vovk zavijemo na levo, korakamo mimo začetka doline Komarivc (Komorivec - zaselek Stržišča),
potem pa kar naprej po lepi široki dolini, še malo navkreber je treba, skozi gozd in že smo spet v Čanju in pri avtomobilih. Krasen krožni pohod, ki ga zaključimo ob kavi na Blanci.
Video:
2 komentarja:
Zelo zanimivo in krasno opisano. Hvala, da sem vas lahko spremljala na vašem pohodu. Dobro jutro in čudovit dan , teden ti želim .Lep pozdrav
Hvala lepa, Paulina! Res so krasni ti spomladanski dnevi in tudi vidva jih znata izkoristiti. Naj bo tako še naprej!
Objavite komentar