9. 07. 18

Zaključek Škotske - 22. 6. 2018

Kar težko je bilo uskladiti datum, pa še vedno tri udeleženke niso mogle priti, ostalih 18 pa se zbere v prostorih U3, 






kjer nas pričakata škotska glasba in viski



Prisrčno se pozdravimo in ogledujemo, kam bi odložili prinešene dobrote. Verjetno bi z vso hrano in pijačo lahko preživeli kakšen teden. Najprej se malo okrepimo, potem pa pogledamo posnetke Bojana, Mojča




Nevenka pa pripravi celo kroniko in vsakemu podeli spominsko darilo. Po drugem polčasu hrane si ogledamo še moj video posnetek, ki ga vsak dobi na DVD-ju. Seveda ne manjka komentarjev in smeha. Vodič Damjan se tudi izkaže: vsakemu podari svojo knjigo Grenlandija - svet zase.



Še več o Škotski najdete spodaj. Kam pa drugo leto? Razmislimo!

Večina posnetkov v tem zapisu je delo Nevenke Vahtar, še nekaj več pa jih je na naslovu MojAlbum.

Video:

¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤


Škotska (gelsko Alba) je ena od štirih držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Z 78.790 km2 zavzema severno tretjino Britanskega otočja. A Škotska ni samo del celinskega Kraljestva, je tudi množica otokov, ki so posejani okoli celine. Vsega skupaj jih je okoli 800, od tega jih je 130 naseljenih, s svojimi tradicijami in dialekti. Večja otočja so Orkney, Shetland in Hebridi (Zunanji in Notranji). Je najredkeje poseljeni del Kraljestva, saj na 32 % skupne površine živi le 9 % prebivalcev. Glavno mesto je Edinburg, medtem ko je največje mesto Glasgow.
Na Škotskem so tri velike pokrajinske enote: Višavje ("Highlands") in otoki, srednje škotsko Nižavje ("Lowlands") ter Južno škotsko Gričevje. Globoka dolina Glen More deli Višavje na Severno škotsko Višavje in Grampaisko gorovje, kjer je tudi najvišja gora Škotske in Kraljestva, Ben Nevis (1344 m). Po Višavju je posejanih veliko ledeniških dolin (glen-ov) ter jezer (loch-ov, med njimi je tudi znameniti Loch Ness), ki so med seboj povezana z umetnimi kanali – skupaj tvorijo Kaledonski kanal. Škotsko višavje zavzema polovico površine Škotske. Nižavje je predel, kjer najdemo največ mest in industrije; je najbolj razviti del Škotske. Tu živi tudi večina (75 %) škotskega prebivalstva.
Poleg angleščine in škotske angleščine Škoti govorijo še stari keltski jezik, škotsko gelščino (okrog 50 tisoč ljudi). Njihovi običaji so tesno povezani z dolgotrajnim bojevanjem Škotske za neodvisnost. Takšen pomen ima tudi njihova zvestoba klanom in kiltu (krilu s škotskim vzorcem, po katerih se ločujejo posamezni klani). 



Igre Highland Games (metanje debla, težkega bremena, kladiva) temeljijo na nekdanjih preizkusih za bojevnika. Močna narodna ozaveščenost in velik odpor do londonskega parlamenta sta marsikaterega Škota spodbudila k podpiranju škotskega narodnjaštva. 18. septembra 2014 je Škotska glasovala o svoji samostojnosti in odcepitvi od Velike Britanije; referendum ni uspel in Škotska ostaja del Združenega kraljestva (od skoraj štirih milijonov jih je 1,6 milijonov glasovala za neodvisnosti: ).



Za Škotsko so značilni moški v krilih (kiltih), dude (škotski nacionalni instrument), tvid (dragocena in ročno tkana tkanina) ter povsod sloveči škotski viski. A Škotska je veliko več kot njeni stereotipi. Škotska že od nekdaj navdihuje s fascinacijo in ljubeznijo tako med obiskovalci kot med samimi Škoti. To je dežela kontrastov, dežela, ki ji vladata pokrajina in vreme ter čudna zmes starega in novega. Svetovljanski Glasgow s svojimi mondenimi trgovinami, pubi ter gledališči je ostro nasprotje otočja Orkney, kjer je tako malo avtomobilov, da so prehode za pešce uvedli šele leta 1999.
Škotska je dežela, ki jo definirajo njeni ljudje. Večina obiskovalcev je presenečena, kako prijazni so Škoti. V primerjavi z Angleži so Škoti veliko bolj veseli in sproščeni, kar je še posebej očitno na podeželju, kjer je nevljudno, če si ne vzameš časa za kratek klepet s prodajalcem, poštarjem in celo z bežnim znancem na ulici.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Simbol Škotske je osat. Vikingi naj bi ponoči hoteli zasesti škotski tabor. Ko so stopili na osat, so zakričali od bolečine in se izdali.
Dude so njihov nacionalni inštrument že iz 16. stoletja. Obvezne so pri športu curling – neke vrste balinanje na ledu.
Kilti iz tartana z več kot dva tisoč vzorci v značilnih barvnih kombinacijah so postali popularni med vodji klanov v 17. stoletju, po Jakobinskih vstajah v 18. stoletju so bili prepovedani, v 19. stoletju dobijo spet svojo veljavo. Kilt pomeni oviti obleko okrog telesa.
Gojenje psov ima na Škotskem dolgo tradicijo: Scottish Terrier, Shetland Sheepdog, Skye Terrier, Border Terrier. V Edinburgu stoji spomenik psu Bobby-ju, ki je gospodarju rešil življenje.
St Andrews – tu se je rodil golf, saj ga igrajo že od leta1843.


By Sodacan - Vlastito djelo, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=21101265
Uradni grb Združenega kraljestva ima na levi angleškega leva in na desni škotskega samoroga, ki v keltski mitologiji simbolizira nedožnost, čistost, moči zdravljenja, življenje, na drugi strani pa moškost in božansko moč. 


Škotski grb je zdaj rdeči lev v zastrašujoči pozi na zadnjih nogah - na zlatem polju v rdečem okviru z okraski. 



Zastava je bel Andrejev križ na modri podlagi. Kot neuradna himna velja pesem O Flower of Scotland.
11 procentov Škotov ima rdeče lase. Nikjer drugje na svetu ni tako.
Okrog pet milijonov Američanov in Kanadčanov se identificira s Škotsko. 62 procentov ameriških predsednikov je imelo škotski ali škotsko-irski izvor. Dva predsednika vlade v Kanadi, štirje v Novi Zelandiji in eden v Avstraliji so bili rojeni na Škotskem.
Edinburg je bilo prvo mesto na svetu, ki je imelo gasilsko brigado.
Škotska ima še vedno svojski sodni sistem. Porote lahko presodijo: »Kriv.« »Ni kriv.« »Ni dokazano.«
----------------------------------------------------------------------------------------------------------
Bogata zgodovina Škotske kar kaplja iz njenih por in je prisotna na vsakem koraku, naj bo to v velikih mondenih mestih kot sta Edinburg in Glasgow ali na podeželju, ki je posejano z gradovi, antičnimi cerkvami in katedralami, predzgodovinskimi kamni … a kar naredi največji vtis na obiskovalce, je nedvomno raznolika škotska pokrajina, ki že od nekdaj privlači fotografe in slikarje s celega sveta.


Škotska (gelsko Alba) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja. Leta 1707 se je Kraljevina Škotska združila s Kraljevino Anglijo v Kraljevino Veliko Britanijo (kralj Škotske je nasledil angleško krono že leta 1603). Leta 1801 se je Kraljevina Velika Britanija združila s Kraljevino Irsko v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske. Leta 1922 je šestindvajset irskih grofij od dvaintridesetih zapustilo Združeno kraljestvo in ustanovilo Republiko Irsko. Škotska je ostala v kraljestvu, sedaj znanem kot Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Leta 1999 je Škotska ponovno dobila svoj parlament. 18. septembra 2014 je Škotska glasovala o svoji samostojnosti in odcepitvi od Velike Britanije; referendum ni uspel in Škotska ostaja del Združenega kraljestva.
Kraljica Elizabeta II., potomka zadnjega škotskega monarha Jakoba VI., (ki je leta 1603 postal Jakob I. Angleški), vlada Združenemu kraljestvu. Vredno je poudariti, da je prva škotska vladarka s tem imenom in je podpisovala vse listine z imenom »Elizabeta«. Logično so pričakovali, da bo njeno uradno ime Elizabeta I. Združenega kraljestva, vendar jo je škotska kraljevska vlada uradno imenovala Elizabeta II.


Morda ne veste, vendar Škotska ne slovi ravno po posebej gurmanski hrani. Pečena kri z zavajajočim imenom Black Pudding je v bistvu precej podobna našim krvavicam, razen da ni oblečena v črevo…je kar tako, v “pocenčku”. Še bolj tradicionalna jed je prav tako igrivo poimenovan Haggies, ki pa ne pomeni nič drugega, kot ovčja drobovina, začinjena s čebulo in drugimi severnjaškimi začimbami, zatlačena v ovčji želodec in skuhana. Če ne razmišljaš o surovih sestavinah, ti zadevo celo uspe spraviti po požiralniku in v bistvu ni slabega okusa. Kakor francoski polži, južnoameriške žuželke ali pa “naši” vampi…pač stvar, ki jo moraš jesti in si pri žvečenju predstavljati nekaj drugega. Haggies velja kot antična jed, ki je včasih prinašala posebne užitke, saj je zagotavljala svežino (kakorkoli pač si to zdaj predstavljate) in toploto, priročno dosegljivo takoj po lovu. Najbolj slavni škotski poet Robert Burns je tej jedi celo posvetil slavospev imenovan “Address to Haggies” (1787). Ob teh dveh najbolj značilnih “pudingih” pa Škoti radi postrežejo še Tatties in Neeps. Prvo je krompir pripravljen v obliki palačinke, drugo pa je nam dobro poznana repa. Tako je z dodatkom Black Pudding-a in Tatties-a, škotski zajtrk vseeno enak angleškemu (pečena slanina, jajce na oko, klobasice, gobice z žara, sladki fižol in opečen toast).
Če je bil do zdaj viski zame samo še ena žgana pijača z ogabnim okusom po zemlji, za katero nikakor nisem mogla razumeti, kako lahko uživa tako visok status pri moških (predvsem tistih v filmih), sem zdaj nad tem žganjem popolnoma navdušena. Njegovo nastajanje je po kompleksnosti podobno nastajanju vina, le da viski nastane iz ječmena in drugih škotskih in irskih žitaric in vode (ja, veliko vode se uporabi pri izdelavi viskija) ter z dodatnim procesom destilacije. Viski se stara, kakor vino, v lesenih sodih, lahko tudi več kot 50 let. Zemeljski priokus dobi le tisti viski, ki se stara v sodih, zakopanih pod zemljo in je značilen predvsem za jugozahodno škotsko otočje Islay. Poleg Islay-ja se viski na Škotskem prideluje še na območjih Highland (Višavje), Lowland (Nižavje) in Speyside. Tako se razlikujejo tudi arome in okusi viskijev in posledično pridemo do zanimivega spoznanja, da je višavski viski pogosto obogaten s sladko vanilijevo aromo in okusom zrelih hrušk, medtem, ko se nižavski viski važi s svežino smrek in mentola. Speyside-ski je prav tako poseben, saj je že skoraj kot sladek liker, prežet z okusom limete in pomarančnih bonbončkov. Skrajno zanimivo, res…in seveda vsekakor nemogoče, da se človek ne bi izognil klišejskemu turističnemu nakupu vsaj enega, izmed več kot tri tisoč različnih škotskih viskijev.  
Škotska - pripadniki klanov, viski in samotna višavja. Hladna lepota prevzame vsakega obiskovalca. Škotska (78.080 km2) obsega severno tretjino Velike Britanije. Ima mnogo otokov, ki so razvrščeni v otoške skupine ( Hebridi – Notranji in Zunanji, Orkneyjski in Shetlandski ). Ledeniki so v zadnji ledeni dobi oblikovali globoke doline in ko so se stopili, so pustili za seboj jezera (Loch) in na 3700 km dolgi obali, morske rokave (Firth) in klife. V deželi živi okrog 5,1 milijona ljudi, poleg angleščine, ki je uradni jezik, mnogi na Škotskem višavju in na Hebridih govorijo gelski jezik, ki sodi v skupino keltskih jezikov. Škoti so potomci najrazličnejših narodnostnih skupin, med drugimi Piktov in Škotov, pa Skandinavcev in Anglosasov. Za podobo Škotske so značilni strmi skalni masivi, globoka jezera in divje reke. Glasgow in Edinburgh vabita z modernim velemestnim življenjem, polnim kulturnih dogodkov. V pogorju Cairngorm Moutains in pri jezeru Loch Lomond so nedavno odprli prva škotska narodna parka. Za tujca so škotski običaji, metanje drevesnih debel ali krilo za moške – kilt – nekoliko nenavadni, a za Škote del njihove identitete. Skrivni namig velja škotski kuhinji, kdor je poskusil pošten goveji zrezek iz mesa pasme Agnus, močvirsko kuro ali ovco s Škotskega višavja, se ne bo več navduševal samo nad škotskim viskijem. Na Škotskem je približno sto deset destilarn viskija, ki zori do trideset let v starih hrastovih sodih. Za Višavje so značilne strme čeri, močvirne resave, poraščene ploščadi, globoka jezera in divji potoki. Vreme se tu bliskovito spreminja; zdaj sije sonce, čez nekaj minut pa že dežuje. Značilna samotnost škotske krajine je posledica izpraznitev višavja; male zakupnike na višavju in na otokih so od 18. stoletja dalje od tam preganjali voditelji njihovih lastnih klanov in plemiški posestniki, ki so deželo hoteli uporabiti za donosno ovčerejo in lov. 
------------------------------------------------------------------------------------------------------


Slavni Škoti in Škotinje

Romantični pesnik Robert Burns, ki je pesnil v škotščini in angleščini, zbiral ljudske pesmi in jih prirejal (18. stoletje).
Sir Walter Scott je pomemben za utrjevanje škotske identitete v 19. stoletju. Začel kot pesnik, zbiral balade, najbolj znan je po zgodovinskih romanih (Ivanhoe). Tudi dramatik. 
Igralec Sir Thomas Sean Connery (James Bond), pevka Susan Boyle, pevec Donovan, izumitelj Robert Watson-Watt (radar), znanstvenik Alexander Fleming (penicilin), Jackie Stewart (Formula 1), J.K.Rowling od leta 1993 živi na Škotskem in je znana po seriji Harry Potter), Sir Arthur Conan Doyle (zgodovinski romani in igre, novele - Sherlock Holmes), politik Tony Blair (rojen v Edinburgu, deset let predsednik vlade Združenega kraljestva), Charles Macintosh (odkril vodoodporni material na prelomu 18. v 19. stoletje, dežni plašči), David Livingstone (raziskovalec Afrike iz 19. stoletja), John Logie Baird (izumil televizor), Alexander Graham Bell (telefon).
https://www.scotland.org/about-scotland/our-people/famous-scots

Viri:
  • Spletne strani
  • Razlaga Damjana Končnika
  • Informativne table na terenu
  • Eyewitness Travel: Scotland
  • Škotska - dežela na dlani

1 komentar:

Helena pravi ...

Prekrasno, zelo mi je všeč :)