Grad Mirna - 24. 2. 2025

Ponedeljkova skupina Planinskega društva Lisca ob osmih na parkirišču pri krožišču v Šmarju (Sevnica): deset nas je in z dvema avtomobiloma se odpeljemo v Tržišče, kjer nas čaka Mimi. 

Foto: Ljubo Motore.

Najprej kava in klepet, potem pa naprej proti Mirni. 

Kakšen kilometer in pol naprej se zapeljemo iz naselja do bazena (jezerca) in tam parkiramo. Rosi in grad se kaže v meglici. 

Takoj opazimo oznako Pohodna pot Speča lepotica in krenemo po njej. 

Najprej je to makadamska cesta po ozki dolini ob potoku, strmine so porasle s praprotjo in "gredami" malih zvončkov. 

Gremo mimo pomnika Lojzeta Grozdeta, odcepa na Trim stezo, tu in tam pa nas tudi na tej poti vabijo na vaje za razgibavanje. Zavijemo desno in se začnemo vzpenjati med hiše Gorenje vasi pri Mirni, 

na levi pa se v meglici skriva Ševnica. Oznaka za našo pot sicer vodi na levo, domačini pa nam svetujejo cesto naravnost, ker naj bi bila krajša do Gradu Mirna. Hodimo med hišami, zidanicami, počitniškimi hišicami: 

večina je okrašena z lesenimi kipi in okrasji. Ko stopimo v gozd, se pot kmalu začne spuščati, treba je paziti na spolzkih tleh. 

Povsod pa veliko malih zvončkov, tudi na ravnici pred gradom, kjer kamniti ostanki kažejo sledi pokopališča. 

Mogočna stavba je delno obnovljena, ob tem se spomnimo profesorja Marka Marina, ki jo je več desetletij obnavljal. Pred leti smo se z njim na gradbišču tudi srečali. Zdaj je usoda tega spomenika srednjeveške arhitekture negotova. Grad stoji na mestu nekdanjega gradišča, najbrž je nastal proti koncu 11. stoletja. Lastniki so se menjavali, sredi 19. stoletja je prišel v meščanske roke. Leta 1942 so ga partizani požgali, po vojni je bil še porušen.

Spodnja dva posnetka: Ljubo Motore in Vinko Šeško.

Po vijugasti poti med poljanami zvončkov se spustimo v dolino k jezeru. Zamika nas lokal Bar Bazenček, 

Foto: Vinko Šeško.

ki nas prijetni preseneti: v neke vrste kontejnerju s steklenimi stenami na dveh straneh je prijeten prostor s prijazno natakarico, ki nam postreže s kuhančkom in speče krhke rogljičke XL velikosti. Tudi stranišče je lepo urejeno in čisto s toplo vodo, z dovolj toaletnega papirja in papirnatih brisačk. Ob lokalu se razprostira veliko otroško igrišče, na travniku je mogoče streljati z lokom ... Ob lepem vremenu primerno za oddih družine v naravi.

Vračamo se s prijetnim občutkom, da smo se osvežili in uživali v zeleni Dolenjski kljub malce slabšemu vremenu.

Video: