Tokrat skupina Posebna prijateljska potepanja krene na pot z vlakom ob 5.42: pet nas vstopi na Železniški postaji Sevnica, dve sta že na vlaku, v Zidanem Mostu se nam pridruži Majda, ki je čisto v stilu naših treh p-jev: popotnica, planinka in piše se Plevnik.
Škoda, da gneča in zastoji zagrenijo lepe vtise.
Video:
Nastanek imena Bohinj. Ko je bog ustvarjal svet, je na koncu ugotovil, da ni napravil Slovenije. Ostalo mu je nekaj visokih gora, zelenih hribčkov in gričev z dolinami, nekaj ravnega polja in za dlan morja. Te ostanke je razprostrl na majhnem prostoru in oblikoval čudovito deželo, ki ima vseh lepot po malem. Čisto pa je pozabil tudi na eno dolino na Gorenjskem, zato je bil prisiljen sem umestiti najlepši del, ki si ga je sicer rezerviral zase. Bohinjci bogu pravijo "boh" in zato ime Bohinj za ta krasen kotiček pod gorami.
Bohinjsko jezero je ledeniškega izvora, dolgo 4,1 kilometer in široko 1,2 kilometra, obala je dolga 11,35 kilometra. Zavzema površino 3,3 kvadratnega kilometra in vsebuje okrog sto milijonov kubičnih metrov vode, dovolj, da bi prekrila celo Slovenijo. Bohinjci pa pravijo, da je vode za en škaf, če je ta dovolj velik. Tako je to največje stalno naravno jezero v Sloveniji, pa tudi zelo globoko: le deset procentov je plitvejšega od deset metrov, dvajset procentov nad 40 metrov, največja globina pa je 44,5 metra. Vodo mu daje Savica, na obali in pod vodo je še več manjših izvirov (v celoti se voda izmenja trikrat letno), pod mostom v Ribčevem Lazu pa voda izteka kot Jezernica, z leve dobi po približno sto metrih še pritok Mostnica in skupaj tvorita Savo Bohinjko. Nad Jezerom se dvigata Vogar (1.054 metrov) in Pršivec (1.761 metrov) - najvišji okrog Jezera, nad drugi strani pa Vogel (1.535 metrov), ki je dosegljiv z nihalko.
Peš krog Jezera: okrog osem kilometrov po severni strani. Steza po južni strani je pol krajša, vendar je prva bolj naravna, daleč od avtomobilov, občasno sicer zmotijo kolesarji, ki pa na njej nimajo kaj iskati. Više pogozdu na južni strani poteka še Lovska pot(šest in pol kilometra).
Slap Savica (iz Ukanca 4 kilometre, vstopnina za upokojene: 2,50 evra) ima dva pramena: 78 in 25 metrov sta visoka. Nekatere teorije predvidevajo, da bi se v prihodnosti kdaj združila, ko bo popustila kamnita vmesna stena.
Ukanc ima samo 60 stalnih prebivalcev, med zelenjem pa se skriva veliko počitniških hišic. Ime izhaja iz poimenovanja "u konc" - ljudje so bili prepričani, da je pod Komarčo konec sveta.
Nihalka na Rjavo skalo (Vogel): kar oderuška cena 29 evrov za povratno karto za upokojene. Vozi vsake pol ure, na uro lahko prepelje 950 oseb in pri tem premaga skoraj tisoč metrov v višino (s 569 na 1535 metrov). Leta 1962 je bila nihalka samo tovorna, od leta 1964 prevaža tudi potnike, leta 2001 so jo posodobili. Z zgornje postaje se odpre čudovit razgled na Bohinjsko jezero in proti Triglavu, više pa je mogoče priti od 2024 z gondolsko žičnico.
Dolina Voje in Korita Mostnice: iz Ribčevega Laza skozi Staro Fužino do Planinske koče na Vojah - 4,2 kilometra. Vstopnina za upokojene: 2,50 evra. Korita Mostnice so dolga dva kilometra, globoka do 20 metrov, najožje mesto le en meter. Voje so ledeniška alpska dolina, na koncu katere izvira Mostnica, ki tu oblikuje tri slapove: 20metrov in dvakrat po pet.
Hudičev most preko Mostnice stoji že od leta 1777, ko ga je dal zgraditi Žiga Zois za lažji prevoz lesa in rude s Pokljuke. Z gradnjo je povezana zgodba, ko naj bi delavci čez dan most gradili, zjutraj pa spet in spet našli porušenega. Na koncu so se razjezili češ, naj most kar hudič dela. In res se je pojavil in obljubil gradnjo, v zameno pa je hotel zase prvo dušo, ki bo prečkala most. Ko je bil most gotov, je eden izmed kmetov vrgel preko njega telečjo kost, za njo se je pognal pes in tako prvi prečkal most. Hudič je od jeze zamahnil z repom in porušil ograjo na mostu, ki še danes stoji, namesto ograje pa so nizki zidovi.
Planšarski muzej v Stari Fužini - nekdanja sirarna od leta 1883 do 1967, muzej je od leta 1971. Za tri evre vstopnine si je mogoče od desetih do šestih popoldne ogledati kotla, prešo, orodje in pribor ter planšarski stan z opremo s planine Zajamniki iz leta 1849.
Cerkev svetega Janeza Krstnika, katere začetek sega v 12. stoletje, je znana po gotski poslikavi z dvema belima hudičema, angeli imajo zobe in golšo, na freski ima sveti Krištof sedem prstov na nogi. Ohranjena je lesena glava svetega Janeza Krstnika - takih je samo pet na svetu. Kor je pa v obliki gorenjskega ganka.
Cerkev svetega Duha v baročnem slogu je iz leta 1743. Zgradili so jo po hudi suši, zato je streha v obliki kamelje grbe kot simbola za vir vode.
Štirje srčni možje so v treh dneh 26. 8. 1778 kot prvopristopniki osvojili Triglav. Nanje spominja kip Stojana Batiča v Ribčevem Lazu iz leta 1978, ki je visok 2864 milimetrov - tisočkrat manj kot Triglav.
Ni komentarjev:
Objavite komentar