25. 10. 25

Mariborsko Pohorje - 22. 10. 2025

Skupina Posebna prijateljska potepanja se zbira na Železniški postaji Sevnica za vlak ob 6.31 proti Ljubljani. Devet nas je, sedem jih srečamo na vlaku, ena se nam pridruži v Mariboru. V Zidanem Mostu namreč prestopimo, se na vlaku pogovarjamo o značilnostih Pohorja 

Desni posnetek: Stane Mirtič.
in z nekajminutno zamudo prispemo v Maribor. Po megli ob Savi in Savinji nas na Štajerskem pozdravi sonce, osvetli nam tudi Pohorje in nas potem spremlja čez dan, le v Teznem zavozimo za kratek čas v meglo, pa še v Mariboru okrog mosta preko Drave.

Kar takoj se napotimo na Avtobusno postajo Maribor in zasedemo avtobus linije 6, ki vozi do spodnje postaje Krožne kabinske žičnice Pohorje (Vzpenjače). 

Foto: Helena Ševerkar.
Tiho vozi, ker je na električni pogon, lepo so prikazana postajališča, napovedi so jasne in dovolj glasne. Vzpenjačo zaženejo ob polni uri in do desetih imamo okoli pol ure časa za kavo. Natakarica tako vneto briše mokre mize na terasi, da jo moramo izprositi, postreže jo z zdolgočasenim obrazom in brez vode; zato pa po visoki ceni: dva evra in pol za kavo z mlekom. 


Ob čakanju na nakup vozovnic po enajst evrov za povratno vožnjo za upokojencev nas razveseljujejo grmički in drevesa, odeti v živopisane jesenske barve.

Tudi desetminutni vzpon na Bellevue nam nudi krasne razglede na toplo obarvane gozdove. Sicer pa je ozračje po dežju prejšnji dan lepo sveže, vse okrog nas je kot umito, včasih zapiha tudi ne preveč nadležen veter. 

Levi spodnji posnetek: Marta Brežan.
Uživamo v razgledih na Maribor, se čudimo strmini na začetku kolesarske proge, potem pa odpravimo na pot proti Mariborski koči. Uradno je do tja 40 minut, mi uživamo malo dlje. 


Pod nogami nam šumi odpadlo listje, še vedno pa ga je dovolj tudi na drevju. 

Foto: Stane Mirtič.
Mimo Bolfenka (nekdanje cerkve in apartmajskega naselja) nas vodi pot, pa nad nekdanjim Železničarskim domom, skozi naselje počitniških hišic ter kar velikih hiš in kmalu smo na cilju. 

Foto: Helena Ševerkar in Stane Mirtič.
Na terasi Mariborske koče ima malico vesela družba iz Lovrenca na Pohorju, tudi za nas je ostalo še dovolj pohorskega "piskra" in gobove juhe z žganci. 

Foto: Stane Mirtič.
Pridruži se nam še preostanek skupine: pet jih je šlo raziskovat Framski slap (slap Skalca) in sončimo se ob okusni hrani ter pijači.

Desni spodnji posnetek: Marta Brežan.
Ob pol enih se odločimo za odhod, seveda brez skupinske fotografije ne gre. 

Vračamo se uživaško - počasi, saj imamo dovolj časa za spust v dolino ob dveh. Spet uživamo v razgledih, 


mimogrede pridemo do zgornje postaje Krožne kabinske žičnice,


čudimo se pa tudi šopkom bele omele na iglastem drevesu, za katerega s pomočjo umetne inteligence ugotavljamo, da je verjetno jelka.

Foto: Marta Brežan in Helena Ševerkar.
Štiri pohodnice in en pohodnik se odločijo, da ostanejo še kakšno uro, ostale pa se s "šestko", ki vozi dvakrat do trikrat na uro, odpeljemo na Železniško postajo Maribor. Nekaj časa je še za pijačo, vlak ob 15.23 odpelje točno, s prestopanjem v Zidanem Mostu naberemo okrog dvajset minut zamude in v Sevnico pridemo dvajset minut do šeste. Ravno dovolj zgodaj, da pridemo pravočasno na pogovorni večer v Knjižnico Sevnica.

Poleg športno-naravoslovnega je bil to tudi kulturni dan!

Nekaj informacij najdete pod videom.

Video:



MARIBORSKO POHORJE

Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom. Razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda in Slovenj Gradca, na vzhodu do Maribora in na jugu do Oplotnice. V dolžino meri približno 50 km, v širino pa 20 km. Glavni greben teče v smeri vzhod-zahod.  Mariborsko Pohorje je najvzhodnejši del tega hribovja z odličnimi tereni za smučanje, kolesarjenje in planinarjenje. Žal je snega pozimi vse manj, zato ne morejo več organizirati znanega smučarskega tekmovanja Zlata Lisica. Sicer pa se ljudje iz Maribora lahko pripeljejo na smučišče kar z lokalnim avtobusom.

KROŽNA KABINSKA ŽIČNICA

64 udobnih kabin lahko na uro prepelje 1960 potnikov in potnic, vožnja s 328 na 1024 metrov nadmorske višine traja deset minut (hitrost 4,5 do 6 metrov na sekundo). Februarja leta 1951 je bila otvoritev prve sedežne žičnice iz domačih materialov v Jugoslaviji, novembra 1957 jo je nadomestila kabinska. Sledilo je več prenov, pomembna leta 2009, leta 2023 so uredili vmesno postajo, ki so jo letos spet urejali.

BOLFENK

To ime nosi letovišče s hoteli in apartmaji, prvotno pa so tako imenovali cerkev, zgrajeno leta 1501 v nemškem poznogotskem slogu na mestu majhne kapele iz 13. stoletja. Zgraditi jo je dal Wolfgang Herzenkraft Limbuški. Zaradi reform cesarja Jožefa II. so jo leta 1785 opustili. Skoraj sto let kasneje je postala njena lastnica veleposestniška družina Reiser iz Peker. Obnovili so jo, uredili sobe za planince (600 do 1000 obiskovalcev na leto) - tako je stavba postala najstarejša planinska postojanka na Pohorju. Dr. Otmar Reiser, sin mariborskega župana, se je posebno zanimal za ornitologijo in je objavil več del s tega področja. Leta 1950 je stavbo močno poškodoval požar in obnova je trajala od 1971 do 2000. Danes je to kulturni spomenik s prostori za stalno razstavo in kulturne prireditve: koncerte, recitale ... V okolici so odkrili gomile iz prazgodovine.

MARIBORSKA KOČA

To je prva kontrolna točka Slovenke planinske poti na nadmorski višini 1080 metrov. Odprli naj bi jo leta 1913, po nekaterih podatkih zgradili dve leti prej. Med drugo svetovno vojno je bila jeseni 1944 požgana, leta 1946 na novo postavljena in kasneje še dograjena.

FRAMSKI SLAP (SLAP SKALCA)

Slap je visok 16 metrov in leži na nadmorski višini 925 metrov v bližini izvira Framskega potoka. Spust od Mariborske koče do njega traja manj kot pol ure, vzpon nazaj pa okrog 40 minut.

RAZGLEDNI STOLP NA MARIBORSKEM POHORJU

Zgradili so ga leta 1909, leta 1957 dodali antene, leta 1990 zadnjič obnovili. Zdaj je že pet let zaprt, baje je denar za ponovno obnovo že zagotovljen.

Ni komentarjev: