Skupina Posebna prijateljska potepanja se zbira na Železniški postaji Sevnica za vlak ob 6.31 proti Ljubljani. Devet nas je, sedem jih srečamo na vlaku, ena se nam pridruži v Mariboru. V Zidanem Mostu namreč prestopimo, se na vlaku pogovarjamo o značilnostih Pohorja
Kar takoj se napotimo na Avtobusno postajo Maribor in zasedemo avtobus linije 6, ki vozi do spodnje postaje Krožne kabinske žičnice Pohorje (Vzpenjače).
Tudi desetminutni vzpon na Bellevue nam nudi krasne razglede na toplo obarvane gozdove. Sicer pa je ozračje po dežju prejšnji dan lepo sveže, vse okrog nas je kot umito, včasih zapiha tudi ne preveč nadležen veter.
Pod nogami nam šumi odpadlo listje, še vedno pa ga je dovolj tudi na drevju.
Vračamo se uživaško - počasi, saj imamo dovolj časa za spust v dolino ob dveh. Spet uživamo v razgledih,
mimogrede pridemo do zgornje postaje Krožne kabinske žičnice,
Poleg športno-naravoslovnega je bil to tudi kulturni dan!
Nekaj informacij najdete pod videom.
Video:
Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom. Razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda in Slovenj Gradca, na vzhodu do Maribora in na jugu do Oplotnice. V dolžino meri približno 50 km, v širino pa 20 km. Glavni greben teče v smeri vzhod-zahod. Mariborsko Pohorje je najvzhodnejši del tega hribovja z odličnimi tereni za smučanje, kolesarjenje in planinarjenje. Žal je snega pozimi vse manj, zato ne morejo več organizirati znanega smučarskega tekmovanja Zlata Lisica. Sicer pa se ljudje iz Maribora lahko pripeljejo na smučišče kar z lokalnim avtobusom.
KROŽNA KABINSKA ŽIČNICA
64 udobnih kabin lahko na uro prepelje 1960 potnikov in potnic, vožnja s 328 na 1024 metrov nadmorske višine traja deset minut (hitrost 4,5 do 6 metrov na sekundo). Februarja leta 1951 je bila otvoritev prve sedežne žičnice iz domačih materialov v Jugoslaviji, novembra 1957 jo je nadomestila kabinska. Sledilo je več prenov, pomembna leta 2009, leta 2023 so uredili vmesno postajo, ki so jo letos spet urejali.
BOLFENK
To ime nosi letovišče s hoteli in apartmaji, prvotno pa so tako imenovali cerkev, zgrajeno leta 1501 v nemškem poznogotskem slogu na mestu majhne kapele iz 13. stoletja. Zgraditi jo je dal Wolfgang Herzenkraft Limbuški. Zaradi reform cesarja Jožefa II. so jo leta 1785 opustili. Skoraj sto let kasneje je postala njena lastnica veleposestniška družina Reiser iz Peker. Obnovili so jo, uredili sobe za planince (600 do 1000 obiskovalcev na leto) - tako je stavba postala najstarejša planinska postojanka na Pohorju. Dr. Otmar Reiser, sin mariborskega župana, se je posebno zanimal za ornitologijo in je objavil več del s tega področja. Leta 1950 je stavbo močno poškodoval požar in obnova je trajala od 1971 do 2000. Danes je to kulturni spomenik s prostori za stalno razstavo in kulturne prireditve: koncerte, recitale ... V okolici so odkrili gomile iz prazgodovine.
MARIBORSKA KOČA
To je prva kontrolna točka Slovenke planinske poti na nadmorski višini 1080 metrov. Odprli naj bi jo leta 1913, po nekaterih podatkih zgradili dve leti prej. Med drugo svetovno vojno je bila jeseni 1944 požgana, leta 1946 na novo postavljena in kasneje še dograjena.
FRAMSKI SLAP (SLAP SKALCA)
Slap je visok 16 metrov in leži na nadmorski višini 925 metrov v bližini izvira Framskega potoka. Spust od Mariborske koče do njega traja manj kot pol ure, vzpon nazaj pa okrog 40 minut.
RAZGLEDNI STOLP NA MARIBORSKEM POHORJU
Zgradili so ga leta 1909, leta 1957 dodali antene, leta 1990 zadnjič obnovili. Zdaj je že pet let zaprt, baje je denar za ponovno obnovo že zagotovljen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar