Ćićarija - 18. 2. 2026

Odhod ob petih zjutraj - kaj hočem: kar se mora, ni težko. Z veseljem ugotovim, da je pripravljen avtobus kar preko ceste in se lahko tam vkrcam. Po neštetih vstopih planincev in planink vse do Razdrtega in postanka na Lomu za kavo se nas okrog 50 izkrca v naselju Brgudac. 

Tam nas že čaka lokalni vodič z dvema psoma, nekaj časa je za preobuvanje, oblačenje in kakšen prigrizek, potem pa proti Koritom. Sama ostanem z manjšo skupino zadaj, ker ne nameravam iti do vrha. Družbo mi dela Loredana (Lori), ki se je prišla dogovorit s Tonetom za turo v bližini Pazina v naslednjem mesecu. 

Klepetava o hribih, turah, potovanjih in sploh mi ni težko počasi se vzpenjati po kamniti poti "Kozji stezi" navkreber. Obdaja jo redek gozd drobnih dreves, ki iščejo svoj življenjski prostor med skalami. Na dveh grmih drena opazim drobne rumene cvetove, sicer pa sonce ravno prav greje in veter rahlo pihlja med tem enournim vzponom.

Na travniku pod Brajkovo stijeno ugledamo velika lesena korita z zelenimi algami, preko katerih se preliva voda. Včasih so tu napajali živino in hodili iskat vodo za gospodinjstvo. Pod potjo se voda nabira v majhnem jezeru. 

Nekaj minut hoje više, na višini 1010 metrov, stoji Planinska koča "Kuča na Koritima" Planinskega društva "Glas Istre" iz Pule. Večina je odšla naprej na Veliki Planik - najvišji vrh Ćićarije (1272 metrov nadmorske višine, dve uri hoda v eno smer), naša manjša skupina pa uživa gostoljubje gostiteljev ob čaju, kavi, žganih pijačah in klepetih. Prizadevni Tone se dogovarja za pohode v prihodnje po Istri in Sloveniji, ostali pa se veselimo novih doživetij.

Dovolj zgodaj se odpravimo v dolino - tokrat po daljši, ampak manj strmi poti ("Konjska staza") in uspemo priti do avtobusa pred glavnino. 

V vasi ogledujemo vodno zajetje iz leta 1897, v gozdu nad nami stoji Cerkev svetega Blaža iz konca 16. stoletja, v nekdanji šoli je zdaj Spomen dom, na težke čase druge svetovne vojne pa spominjajo kar trije spomeniki z imeni padlih in žrtev bombardiranja.

Med vožnjo do Buzeta že nestrpno pričakujemo pozno kosilo v Bistroju Sandy, kjer nas pričaka velika ekipa s hitro postrežbo in okusno hrano. Po dobri zelenjavni juhi še topla predjed v obliki golaža s testeninami, potem pa polni ovali: dve vrsti mesa, klobasice, krompir, kislo zelje, za povrh pa še neke vrste skutinega zavitka. Nihče ne bi mogel ostati lačen.

V Sevnico se ob vsem "iztovarjanju" sopotnikov in sopotnic vrnemo v rekordnem času - kmalu po deseti uri. Tone + Toni + Lojze je ekipa, ki garantira zanimiv in užitkov poln dan!

Video: